Franja

mutton-chop [mʌ́tnčəp] samostalnik
kotlet bravine
množina zalizki (tudi mutton-chop whiskers)

nail² [néil] prehodni glagol
pribiti (on, to na)
zabiti, obiti z žeblji, okovati (z žeblji); zakovati (tudi up)
figurativno zgrabiti, prijeti (tatu), pograbiti (priliko); ukrasti
figurativno upreti pogled, obrniti pozornost (on, to na)
pogovorno ujeti na laži
sleng ujeti, zasačiti (v šoli)

figurativno to nail one's colours to the mast ostati zvest svojim načelom, javno jih izpovedati
figurativno to nail a lie to the counter (ali barndoor) dokazati ali razkrinkati (laž, prevaro)

nancy [nǽnsi]

1. pridevnik
sleng mehkužen, ženskega videza, feminilen

2. samostalnik
mehkužnež, homoseksualec (tudi nancy boy)

nativity [nətlviti] samostalnik
rojstvo (tudi figurativno)
astronomija horoskop

the Nativity božič; Kristusovo rojstvo (tudi v slikarstvu); Marijino rojstvo (8. sept.)
to cast s.o.'s nativity postaviti komu horoskop

neap [ni:p]

1. pridevnik
najnižja (oseka)

2. samostalnik (tudi neap tide)
najnižja bibavica (ob prvem in zadnjem krajcu)

3. neprehodni glagol
umikati se (voda)

nod² [nɔd]

1. neprehodni glagol
kimati, pokimati; zakinkati, zadremati (često z off)
majati se (drevo v vetru), gugati se

2. prehodni glagol
prikimati komu, pritrditi

to nod to s.o. pokimati komu
a nodding acquaintance (with) bežno poznanstvo, bežen znanec, površno poznavanje
to nod one's farewells pokimati v slovo
we are on nodding terms samo pozdravljamo se
Homer sometimes nods tudi največji um se lahko kdaj zmoti

northeastward [nɔ́:ɵí:stwəd]

1. pridevnik
severovzhoden

2. prislov (tudi northeastwards)
na severovzhod, proti severovzhodu, severovzhodno

3. samostalnik
severovzhodna smer

northward [nɔ́:ɵwəd]

1. pridevnik
severen

2. prislov (tudi northwards)
severno, proti severu, na sever

3. samostalnik
sever, severni predeli

northwestward [nɔ́:ɵwéstwəd]

1. pridevnik
severozahoden

2. prislov (tudi northwestwards)
severozahodno, na severozahod

notary [nóutəri] samostalnik
pravno notar (tudi notary public)

only² [óunli] prislov
samo, edino

not only ... but (also) ne samo..., temveč tudi
if only ko bi le, samo da
only not skoraj
only just pravkar
only yesterday šele včeraj, še včeraj

open¹ [óupən] pridevnik (openly prislov)
odprt (tudi medicina npr. rana)
svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
figurativno dovzeten (to za)
figurativno izpostavljen (to čemu)
odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
ekonomija odprt, tekoč (račun)
slovnica odprt (vokal, zlog)
navtika ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air na prostem
with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
to be open with biti s kom odkritosrčen
to be open to biti za kaj dovzeten
open and above board odkritosrčen
pravno in open court v javni razpravi
pravno open and shut case nezapleten primer
open day jasen dan
ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
to force an open door izrabljati darežljivega človeka
with open ears pazljivo (poslušati)
with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
to keep a day open pridržati si prost dan
to keep open house (ali door) biti gostoljuben
to lay open razodeti, odkriti, pokazati
to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
open ice led, skozi katerega je še možna plovba
open letter odprto pismo (v časopisu)
to leave open pustiti(vprašanje) odprto
to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
to lie open to biti izpostavljen
ekonomija open market svoboden trg
an open mind bistra glava
with open mouth z odprtimi usti
vojska open order razmaknjena vojaška formacija
open port odprta luka
open question odprto vprašanje
open secret javna tajna
open sesame lahek dostop
ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
open spaces javni parki (zemljišča)
open season za lov in ribolov dovoljena sezona
open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
open time čas, dovoljen za lov
to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
open water plovna, nezaledenela voda
open weather milo vreme
open winter mila zima

open³ [óupən]

1. prehodni glagol
odpreti (tudi ekonomija npr. račun)
začeti, odpreti (tržišče, pogajanja itd.); razkriti (čustva, misli)
pravno pustiti odprto
navtika zagledati (skrit objekt)

2. neprehodni glagol
odpreti se
figurativno razkriti se (to komu)
odpirati se v, na; gledati kam, voditi kam (vrata, okno)
navtika prikazati se (kopno)

to open the ball začeti prepir, biti spredaj
to open bowels izprazniti čreva
to open the door to dati možnost za kaj
to open one's eyes začudeno pogledati
to open the eyes of s.o. odpreti komu oči
vojska to open fire začeti streljati
to open ground zaorati
to open one's heart to odpreti srce, odkriti svoja čustva
to open into (onto) odpirati se v (na)
not to open lips ne odpreti ust
to open one's mouth odpreti usta
to open o.s. to s.o. zaupati (razodeti) se komu

orchestra [ɔ́:kistrə] samostalnik
glasba orkester
gledališče prostor za orkester (tudi orchestra pit)

orchestra stalls sprednje vrste parterja v gledališču

organ [ɔ́:gən] samostalnik
organ (tudi anatomija)
glas; orodje, pripomoček; glasilo, časopis
glasba orgle (tudi pipe organ)

barrel-organ lajna
mouth organ orglice
American organ vrsta harmonija
organ bellows meh pri orglah
organ blower kdor pritiska na meh (pri orglah)
organ builder orglar, kdor orgle dela

out² [áut] prislov

1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

3.
ne na delu (a day out prost dan)

4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju

5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)

7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

9. politika
ne v vladi (the democrats are out)

10.
ne v vaji (my fingers are out)

11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

17. aeronavtika
končan (pogovor)

18.
razno

out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj

overdrive^* [ouvədráiv] prehodni glagol
preveč goniti (pri delu), prenapenjati, pretiravati; prehitro voziti v temi (tudi to overdrive the headlamps)

overeat^* [ouvərí:t] neprehodni glagol
preveč jesti, preveč se najesti (tudi to overeat o.s.)

pale⁴ [péil] prehodni glagol
(redko) ograditi s koli
figurativno obdati, zapreti (tudi to pale in)

panic² [pǽnik] samostalnik
botanika proso (tudi panic grass)