Franja

some [sʌm]

1. pridevnik
neki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli
sleng velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približno

at some time or other enkrat pač, kadarkoli, prej ali slej
for some time nekaj časa
in some way or other na ta ali na oni način, tako ali tako
to some extent do neke mere, nekako
some day nekega dne
some few maloštevilni, majhno število
some girl! čedno dekle!
some people nekateri (ljudje), nekaj ljudi
some time enkrat
some time ago nekaj časa (je) (od) tegá
a village of some 50 houses vas kakih 50 hiš
it is some five years since we saw each other kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videla
shall I give you some more tea? naj vam dam še malo čaja?
have some jam with your bread vzemite si (nekaj) džema s kruhom!
I call that some poem! to (pa) je pesem!
that's some hat! to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!
I left it in some corner pustil sem ga (to) v kakem kotu
as you say, it did cost some money kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarja
I must do it some day ta ali oni dan (enkrat) moram to napraviti
that will take you some time to vam bo vzelo nekaj časa

2. zaimek
katerikoli, neki, nekateri
ameriško, sleng precéj, kar veliko, kar mnogo, še več

some ... some eni ... drugi
some of it nekaj tega
some of them nekateri od njih
some of these days te dni, v kratkem, kmalu
some accepted, some refused nekateri so sprejeli, drugi odklonili
if you have no money, I will give you some če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dam
may I have some of this cake? lahko dobim nekaj tega kolača?
he looked some tipsy bil je videti precéj vinjen
he ran a mile and then some tekel je eno miljo in nato še naprej

3. prislov
nekaj; precéj, zelo

that's going some! to mi je všeč! to je sijajno!
he seems annoyed some videti je nekaj nejevoljen (jezen)

soon [su:n] prislov
kmalu, v kratkem; (zelo) hitro; zgodaj; rad

soon afterward malo potem; malo pozneje
as soon as brž ko, čim, kakor hitro; prav tako rad ... kot
as soon as 6 a.m. že ob šestih zjutraj
I would as soon walk as ride prav tako rad bi šel peš, kot se peljal
I would just as soon stay at home jaz bi prav tako rad ostal doma
thank you, I'd just as soon stand hvala, bi kar (rad) stal
what makes you come so soon? zakaj prihajate tako zgodaj?

soonest [sú:nist] prislov
najprej; najhitreje; najrajši

at the soonest čim prej, kar najprej, čim hitreje možno, kar najhitreje
least said soonest mended preveč govoriti ni dobro; čim manj besed, tem prej se bo stvar poravnala
which would you soonest lose, an eye or a leg? kaj bi rajši izgubili, oko ali nogo?

sore² [so:]

1. pridevnik (sorely prislov)
ranjen, poln ran, ves v ranah, vnet (with od)
boleč; občutljiv
ameriško razdražljiv, jezen, užaljen, hud (about zaradi)
velik, skrajen (stiska, sila); otožen, žalosten, vznemirjen

in sore distress v veliki stiski
a bear with a sore head figurativno godrnjač, nergač
sore conscience nečista vest
a sore subject neprijetna (kočljiva, boleča) téma (predmet pogovora)
a sore throat vneto grlo, vnetje grla
a sight for sore eyes lep, prijeten pogled
to be sore figurativno kuhati jezo
he is sore on the subject občutljiv je za to stvar
she is in sore need of help skrajno je potrebna pomoči
to be foot sore imeti noge v ranah (ožuljene, zlasti od hoje)
to have a sore arm imeti bolno roko
to have a sore throat imeti bolečine v grlu
he was sore at heart srce ga je bolelo, pretreslo ga je
to feel sore about s.th. biti užaljen zaradi česa
I touched him in a sore spot figurativno dotaknil sem se ga na ranjenem (občutljivem) mestu

2. prislov
boleče, kruto, muke polno; zelo

sore afflicted globoko užaloščen

soreness [sɔ́:nis] samostalnik
občutljivost, ranljivost, bolnost
figurativno razdražljivost, razdražljivo stanje, jeza, srd (at na)

sorrow¹ [sɔ́rou] samostalnik
skrb, bol, žalost (at ob, nad, for zaradi)
kes; gorjé, bridkost, bolest, tarnanje, tožba

much sorrow, many sorrows mnogo gorja (smole, nesreče, trpljenja, žalosti)
to my sorrow na mojo žalost
to be in sorrow žalostiti se, žalovati
two in distress make sorrow less v dvoje se žalost laže prenaša

sorrow² [sɔ́rou] neprehodni glagol
imeti ali delati si skrbi (at, over, for zaradi)
žalostiti se; tóžiti, tarnati, žalovati

to sorrow after žalovati za, objokovati

spar¹ [spa:]

1. samostalnik
boksanje, boksarska tekma, gibi v napadu in obrambi (kot) pri boksanju; petelinji dvoboj (zlasti z ostrogami)
figurativno prepir, pričkanje

2. neprehodni glagol
delati gibe obrambe ali napada s stisnjenimi pestmi (kot) pri boksanju (at s.o. proti komu)
figurativno pričkati se, prepirati se; (o petelinih) dvobojevati se

sparring partner šport nasprotnik pri treniranju (boksanja); figurativno nasprotnik v prijateljskem sporu

speed¹ [spi:d] samostalnik
hitrost, brzina, naglica, hitrica; tek (motorja)
tehnično prestava (prva, druga itd.)
zastarelo uspeh, (dobra) sreča

at full speed, with all speed s polno brzino
good speed! veliko uspeha (sreče)!
speed limit največja dovoljena hitrost
a three-speed bicycle bicikel s tremi prestavami
to make speed hiteti
send me good speed! voščite mi dobro srečo!
more haste, less speed figurativno počasi se daleč pride; hiti počasi!

spell² [spel]

1. samostalnik
delovni čas, delo; kratek čas, kratka doba; čas, porabljen za neko delo; (delovna) izmena, posada, posad, ekipa
avstralsko pavza, počitek, prosti čas
ameriško, pogovorno kratka razdalja
ameriško, pogovorno napad (kašlja ipd.)

by spells izmenoma, v izmenah
a spell of coughing napad kašlja
long spell of wet weather dolgotrajna deževna doba
to do a spell of gardening nekaj uric vrtnariti
to give s.o. a spell zamenjati koga pri delu
to have a spell (at) poskusiti
to take spells at the wheel menjavati se za volanom
wait (for) a spell! počakaj trenutek (hip)!
we had a spell of fine weather imeli smo kratko dobo lepega vremena

2. prehodni glagol
ameriško zamenjati, izmenjati, nadomestiti koga pri delu

to spell a horse dati počitka konju
neprehodni glagol
menjati posado
avstralsko napraviti pavzo

spit^*3 [spit]

1. neprehodni glagol
pljuvati, pljuniti
figurativno grdo, prezirljivo ravnati (at s)
pihati, puhati (kot jezna mačka); pršeti, rositi (dež); padati v posameznih kosmičih (sneg); metati iskre (o ognju); štrcati (črnilo) (o peresu); vrvrati, kipeti (vrela voda)

2. prehodni glagol
pljuvati, izpljuniti (slino, kri, hrano) (često out, forth)
bruhati (ogenj); izbruhniti (grožnjo, kletvico); prižgati

to spit coton (sixpence) sleng biti zelo žejen
to spit in s.o.'s face pljuniti komu v obraz
to spit a fuse prižgati vžigalnik (granate)
to spit at (on, upon) pljuniti na, razžaliti, prezirljivo ravnati s (kom)
to spit out izpljuniti, sleng odkriti, odkrito govoriti
spit it out! govori!, na dan z besedo!
to spit out an oath izbruhniti kletvico, zakleti

sport² [spɔ:t] neprehodni glagol
zabavati se, razvedriti se, igrati se; poditi se; gojiti šport; norčevati se (at, over, upon iz)
prehodni glagol
nositi kaj na sebi tako, da se vidi (pade v oči), razkazovati, poudarjati kaj

to sport a silk hat postavljati se s cilindrom
to sport one's oak univerza, sleng zapreti zunanja vrata (da koga ne motijo pri delu)
to sport o.s. zabavati se
to sport away (redko) zapravljati

spot² [spɔt] prehodni glagol
napraviti pisano z lisami, s pikami; zamazati
figurativno omadeževati; očistiti (kaj) od madežev (često out)
pogovorno zapaziti, prepoznati, odkriti narodnost kake osebe
pogovorno napovedati (zmagovalca konjske dirke); postaviti na določeno mesto, plasirati; zadeti (tarčo)
vojska točno lokalizirati

to spot a criminal odkriti, izslediti hudodelca
he spotted him at once as an American takoj ga je prepoznal kot Amerikanca
neprehodni glagol
zamazati se, dobiti madeže

that material will spot in the rain to blago bo dobilo madeže v dežju
white linen spots easily belo platno se hitro zamaže

spring^*3 [spriŋ]

1. neprehodni glagol
skočiti, priskočiti; pognati se, planiti (kvišku); nepričakovano postati (into kaj)
hitro priti v neko stanje ali položaj; izvirati, privreti na, izhajati, imeti svoj izvor (poreklo), nastati (from iz)
nepričakovano se pojaviti (priti), pokukati; pognati, poganjati, priti na dan, zrasti, (vz)brsteti, vzkliti
figurativno priti do česa; izbočiti se, pokati, klati se, zviti se, skriviti se (o lesu)
vojska eksplodirati (o mini)
veterina biti brej, brejiti
zastarelo daniti se, svitati se

2. prehodni glagol
sprožiti
lov dvigniti, splašiti (ptice) z ležišča; pognati (konja) v dir; preskočiti (ogrado); skriviti, zlomiti (lesen predmet)
tehnično opremiti z vzmetmi
britanska angleščina, pogovorno "olajšati" koga (for a quid za funt)
figurativno nepričakovano (kaj) iznesti, načeti, sprožiti; postaviti (teorijo)

to be sprung sleng biti vinjen, pijan
to spring to attention vojska skočiti v pozor
the blood sprang to his face kri mu je planila v obraz
to spring to s.o.'s assistance priskočiti komu na pomoč
conviction has sprung upon him prišel je do prepričanja
to spring a covey of partridges dvigniti, preplašiti jato jerebic
the dog sprang at me pes je planil proti meni
the door sprang open vrata so se nenadoma odprla
to spring into existence nenadoma nastati
to spring to one's feet skočiti na noge
to spring to the eyes figurativno v oči pasti
he is sprang from (ali of) a famous family on izhaja (je potomec) slovite družine
to spring a horse pognati konja v dir
to spring a leak dobiti razpoko
the leaves are beginning to spring listje začenja poganjati
to spring jokes zbijati šale
to spring a mine upon s.o. figurativno presenetiti koga; prilomastiti v njegovo hišo
he sprang another three shillings, and I accepted ponudil (primaknil) je še tri šilinge, in jaz sem sprejel
to spring a surprise on s.o. presenetiti koga, pripraviti komu presenečenje
the tears sprang to her eyes solze so ji stopile v oči, so jo oblile
to spring a trap sprožiti past
the trap sprang past se je sprožila
the water springs boiling hot from the earth voda privre skoraj vrela iz zemlje
where did you spring from? od kod si se pa (ti) vzel?

spurn [spə:n]

1. samostalnik
odrivanje, porivanje z nogo; brca; prezirljivo ravnanje, prezir, zaničevanje

2. prehodni glagol
(po)teptati, odriniti ali suniti z nogo, brcniti
figurativno odbiti, odvrniti (koga) (from od)
zavrniti, s prezirom odbiti
neprehodni glagol
kazati zaničevanje (at s.o. do koga)

to spurn an offer s prezirom odkloniti ponudbo

sputter² [spʌ́tə] prehodni glagol
hitro, jezno izgovarjati (besede), da sline kar brizgajo iz ust; hitro ali brez zveze izgovarjati (besede, grožnje, kak jezik itd.)
neprehodni glagol
prasketati, cvrčati, sikati (sveča, mast na ognju); štrcati, brizgati (pero tinto); naglo (jezno, nerazumljivo) govoriti (at s.o. komu)

squeamish [skwí:miš] pridevnik (squeamishly prislov)
gabljiv; ki se mu rado (za)gnusi, (za)gabi; občutljivega, slabega želodca; preobčutljiv (about, at za)
izbirčen; preveč pedanten, prenatančen, preveč vesten

squint [skwint]

1. samostalnik
škiljenje; mežikanje; pogled od strani; skriven (hiter, bežen) pogled; pogledovanje (at na)
figurativno nagnjenje, tendenca (to, towards k)

to have a slight squint malo škiliti
I'll have a squint at the menu bom hitro pogledal (na) jedilni list

2. pridevnik
(redko) škilav, škilast; nezaupljiv, sovražen; poševen, kriv

3. neprehodni glagol
škiliti; od strani gledati; metati skrivne, nezaupljive poglede; škiliti (at za čem)
bežno pogledati; meriti (at na)
mežikati, na pol zapreti (oči)
prehodni glagol
zavijati, obračati (oči), bežno pogledati

to squint one's eyes škiliti, pogovorno mežikati

stab¹ [stæb] samostalnik
vbodljaj, vbod (z nožem, bodalom itd.); vbodna rana, zbodljaj
figurativno ostra bolečina, zadana rana; globoka rana; potuhnjen udarec
figurativno obrekovanje; ranitev čustev
sleng poskus

stab in the back figurativno zahrbten vbod z nožem, zahrbten napad; zahrbtno obrekovanje, klevetanje
to have (to make) a stab at poskusiti (kaj); upati si

stab² [stæb] prehodni glagol
zabosti, prebosti, (smrtno) raniti, usmrtiti (z nožem, bodalom); poriniti, zariniti (nož, bodalo) (into v)
figurativno poškodovati; raniti čustva kake osebe, prizadeti bol(ečino) (komu); obrekovati; utrditi z žico (knjigo)
neprehodni glagol
bosti, zabosti, raniti z nožem, bodalom (at koga)
zamahniti z bodalom (at proti komu)
figurativno škodovati ugledu, obrekovati (at koga)

to stab s.o. in the back figurativno zabosti komu nož v hrbet
a stabbing pain zbadajoča bolečina
his conscience stabbed him figurativno vest ga je zapekla