Franja

wind up

1. neprehodni glagol
zaključiti
pogovorno končati

he wound up by saying zaključil je (svoj govor) z besedami
he'll wind up in prison on bo končal v ječi; ekonomija napraviti bankrot, bankrotirati, likvidirati se
he wound up by shooting himself nazadnje se je ustrelil

2. prehodni glagol
spraviti v tek, pognati

to be wound up to fury razjeziti se; končati, zaključiti (govor); ekonomija opraviti (affairs posle, zadeve); likvidirati (a company družbo)

windward [wíndwəd]

1. pridevnik
obrnjen (nastavljen, nameščen) proti vetru

2. samostalnik
vetrovna stran

to get to the windward of s.o. figurativno dobiti prednost pred kom
to get to the windward of s.th. ogniti se vonja po čem
to go (ali to turn) windward navtika obrniti ladjo proti vetru

wine [wáin]

1. samostalnik
vino; vinu podobna pijača (iz raznega sadja in alkohola)
medicina raztopina kakega zdravila v vinu; vinsko rdeča barva
figurativno študentovski sestanek pri vinu po večerji
figurativno pijanost

Adam's wine šaljivo voda
new wine in old bottles figurativno mlado vino rado prekipi
spirit of wine špirit, alkohol
tears of strong wine kapljice, ki se naredijo na notranji strani kozarca, napolnjenega do polovice s kakim težkim vinom (npr. porto ipd.)
sweet (dry) wine sladko (trpko) vino
sparkling (ali gassy) wine peneče se vino
current wine ribezljevo vino
over the walnuts and the wine pri poobedku, po kosilu
good wine needs no bush figurativno dobro blago se samo hvali, ne potrebuje reklame
to be in wine biti vinjen, pijan

2. prehodni glagol
oskrbeti, pogostiti z vinom
neprehodni glagol
piti vino

wing¹ [wiŋ] samostalnik
perut, krilo (tudi figurativno)
okrilje; stran, krilo (vrat, zgradbe, vojske)
gledališče odrska stran, stranska kulisa
šaljivo laket (človeka)
sleng sprednja noga (štirinožca)
aeronavtika krilo, nosilna površina
pogovorno pilotski znak
šport krilo
aeronavtika skupina treh (ameriško šestih)
eskadrilj; (po)let, letenje
množina, gledališče stranske kulise

on the wing v (po)letu, leteč; figurativno na potovanju
birds are on the wing ptice so v poletu, leté
under s.o.'s wing(s) pod okriljem koga
to clip s.o.'s wings figurativno pristriči komu krila
he is always on the wing on nikoli ne miruje
to come on the wings of the wind privihrati kot veter, priti na krilih vetra
the news spread on the wings of the wind vest se je bliskovito razširila
to get the wings napredovati v položaj pilota
to lend (ali to add) a wing to s.th. pospešiti kaj
fear lent her wings strah ji je dal hitrost
riches take wings bogastvo hitro skopni
to take wings vzleteti, poleteti, odleteti
to take under one's wings vzeti pod svoje okrilje

wing² [wiŋ] neprehodni glagol
leteti; hiteti kot na krilih
prehodni glagol
opremiti, oskrbeti s krili, s perjem (npr. strelico); dati krila (čemu); pospešiti; nositi na krilih; preleteti, leteti skozi; izstreliti (odpeti) (strelico); odposlati (ekspresno pismo); zadeti ptico v krilo
pogovorno raniti v ramo, v roko (zlasti v dvoboju); sestreliti (letalo)
gledališče popolnoma se zanesti na suflerja (pri vlogi)

to wing an arrow izstreliti puščico v zrak
to wing one's way (od)leteti
fear winged his steps strah je dal krila njegovim korakom

wink¹ [wiŋk] samostalnik
mežikanje
pogovorno mižanje; migljanje; trenutek, hip

forty winks pogovorno kratko spanje
to have forty winks malo zadremati
in a wink v hipu, kot bi trenil
to give the wink to s.o. pomežikniti komu
he was gone in a wink v hipu je izginil
I did not sleep a wink last night nocoj nisem zatisnil očesa
he could not get a wink of sleep all night niti za hip ni zatisnil očesa celo noč
to tip s.o. a wink namigniti komu, dati komu (svarilen) znak

wink² [wiŋk] prehodni glagol
izraziti (privolitev) s pomežikanjem; hitro zapreti in odpreti (oči); zadrževati
neprehodni glagol
treniti z očmi, (za)mežikati, zamižati, zatisniti oči, eno oko (at ob)
ne hoteti videti, namenoma biti slep, ignorirati; migljati, migotati

to wink at s.o. pomežikniti komu
to wink at an insult ignorirati (preiti) žalitev
to wink away one's tears zadrževati solze

winkle [wiŋkl]

1. samostalnik
zoologija morski užiten polž

2. prehodni glagol

to winkle out izvleči

winnow [wínou]

1. samostalnik
rešeto za presejanje žita; presejanje, čiščenje (žita)

2. prehodni glagol (tudi winnow away, winnow out)
vejati, presejati; prepihati; (pre)čistiti
figurativno ločiti (from od)
odbirati, prebrati; izločiti, izvreči nevredno
poetično razpihati; preleteti
neprehodni glagol
kriliti, prhutati

to winnow grain from chaff ločiti pleve od zrnja
to winnow truth from falsehood ločiti resnico od laži

winter¹ [wíntə]

1. samostalnik
zima
poetično leto
figurativno neplodno, neproduktivno razdobje (čas)

a hard winter ostra zima
a man of 6 winters mož 60 let
to stand on winter's verge figurativno biti na robu starosti

2. pridevnik
zimski

winter apple zimsko jabolko
winter quarters vojska prezimovališče
winter resort zimskošportni kraj (center)
winter sports zimski športi
winter time, poetično winter tide zimski čas (doba), zima
winter crop ozimina

winter² [wíntə] neprehodni glagol
prezimiti, prespati zimo, preživeti zimo, prezimovati
prehodni glagol
prezimiti (koga), hraniti čez zimo (in, at v)
rediti, pitati živino (čez zimo)

to winter one's stock on hay krmiti živino čez zimo s senom

wipe [wáip]

1. samostalnik
brisanje, sušenje
figurativno (nepričakovan) udarec s strani
figurativno porogljiva opazka
sleng žepni robec

to give s.th. a wipe obrisati kaj
to give s.o. a wipe zagosti jo komu

2. prehodni glagol
(o)brisati, otreti, (o)čistiti
tehnično mehko spajkati
sleng udariti, pretepsti, namahati

to wipe s.o.'s eye sleng zasenčiti, izpodriniti koga
to wipe the floor with s.o. sleng brezobzirno ravnati, "pometati" s kom
to be wiped (down) with an oaken towel figurativno hudo tepen biti

wipe off prehodni glagol
obrisati, otreti; poravnati račun, plačati dolg

to wipe off one's tears obrisati si solze
to wipe off the slate figurativno pozabiti, zbrisati, "pokopati" kaj
to wipe off scores poravnati stare račune, napraviti križ čez stare prepire

wipe out prehodni glagol
izbrisati, obrisati; izradirati

to wipe out a whole army uničiti celo armado

wire¹ [wáiə]

1. samostalnik
žica; brzojavna žica
pogovorno brzojavka; žična mreža, predmet iz žice; kabel; brzojavno omrežje
glasba struna
poetično godalo
množina žice pri lutkovnem gledališču
figurativno skrivne niti (zveze, vpliv)
sleng žepar, dolgoprstnež

by wire brzojavno, telegrafsko
barbed wire bodeča žica
gold wire zlata žica
live wire z električnim tokom nabita žica, figurativno močan značaj (duh)
to be a live wire figurativno biti zelo dinamičen
to get (to send) a wire dobiti (poslati) brzojavko
to pull the wires ravnati z lutkami na žici, figurativno imeti vse niti v svojih rokah, biti nevidni pobudnik
to pull (the) wires for office z zvezami si priskrbeti službo

2. pridevnik
žičen; narejen iz žice

wire potentiometer elektrika žični potenciometer
wire fence žična ograja
wire road žičnica

wire² [wáiə] prehodni glagol
opremiti (oskrbeti, zvezati, pričvrstiti, pritrditi) z žico; opremiti z instalacijami; nanizati (bisere) na žico; ograditi, omejiti, narediti mejo z žico
vojska zaščititi z bodečo žico
pogovorno brzojaviti, telegrafirati, brzojavno obvestiti
lov uloviti, ujeti z zanko iz žice
neprehodni glagol
brzojaviti, telegrafirati

to wire a house for electricity instalirati električno napeljavo v hiši
to be wired for biti brzojavno poklican
to wire away (ali in) sleng z vnemo se lotiti dela

wireless¹ [wáiəlis]

1. pridevnik
brezžičen

wireless message radiotelegram
wireless operator aeronavtika, vojska radiotelegrafist
wireless receiver radijski sprejemni aparat
wireless set radijski aparat
wireless station radijska postaja
wireless transmitter radijski oddajnik
wireless-controlted radijsko vóden na daljavo

2. samostalnik
brezžična telegrafija, brezžični telegram; radiogram; radijski aparat

by wireless z brezžično telegrafijo, po radiotelegramu; po radiu, na radiu
to give a talk on the wireless govoriti po radiu

wisdom [wízdəm] samostalnik
modrost, razum(nost), uvidevnost
zastarelo učenost; izkušenost; moder izrek

Wisdom of Solomon Biblija knjiga modrosti, Salomonovi izreki
wisdom tooth modrostni zob
to cut one's wisdom teeth dobiti modrostne zobe, figurativno postati zrelejši in izkušenejši

wise² [wáiz] pridevnik (wisely prislov)
pameten, moder, razumen, uvideven, izkušen; oprezen, preračunljiv, zvit; obveščen, seznanjen, poučen, vedoč
zastarelo učen
ameriško, sleng zavesten, vedoč, na tekočem

wise woman vedeževalka, vražarica
wise saying moder izrek
wiser after the event za eno izkušnjo bogatejši
the wise men of the East modrijani z Jutrovega
to be wise after the event biti naknadno (po dogodku) pameten
to be wise to biti si na jasnem o
a word to the wise is enough kdor ima kaj soli v glavi, že razume
to be (ali to get) wise spametovati se, zavedati se
to be none the wiser (for it) ne biti nič pametnejši kot prej
he came away from the lecture none the wiser odšel je od predavanja prav nič pametnejši (ne da bi bil kaj razumel)
without anyone being the wiser for it ne da bi kdo o tem kaj zvedel
to put s.o. wise to seznaniti koga z, opozoriti koga na, uvesti koga v

wise³ [wáiz] neprehodni glagol & prehodni glagol

to wise up ameriško, sleng biti informiran, zavohati (nevarnost)
to keep s.o. wised up sproti poročati komu