Franja

slow [slóu]

1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

2. prislov
počasi

slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja

3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

4. samostalnik
(kriket) počasna žoga

small¹ [smɔ:l] pridevnik
majhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači)
narečno ozek
figurativno nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočen

at a small rate poceni
in a small way, on a small scale v majhnem razmerju, v malem, skromno, malo
on the small side nezadostno velik, ne prevelik
small and early party družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabava
a small beginning majhen, skromen začetek
small blame to them ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameriti
and no blame to him! in kdo ga ne bi (po)karal!
small cattle drobnica
small drinker slab pivec
small farmer mali kmet, mali posestnik
small gross 10 ducatov
small hand navadne pisane črke
small hours ure po polnoči, male ure
small letters male črke
small means nezadostna sredstva
a small place majhen kraj
a small poetično nepomemben pesnik
small rain dežek, droben dež
small talk kramljanje, klepet(anje)
the small voice, the still small voice figurativno glas vesti
small wonder temu se je komaj čuditi
it is small of him to remind me of it malenkostno je od njega, da me spomni na to
that is only a small matter to je le malenkost
I call it small of him smatram, da je to nizkotno od njega
to feel small sramovati se
I found the way at last, and small thanks to you for your directions končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilom
he has small Latin and less Greek latinski zna malo, grški pa še manj
I have had small experience of such matters doslej imam malo izkušenj v teh stvareh
he has too small a mind not to be jealous of your success preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspeh
to make s.o. feel small figurativno osramotiti koga
to make o.s. small napraviti se majhnega
to live in a very small way zelo skromno živeti
he was surprised, and no small wonder bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)
it will take only a small time to bo vzelo le malo časa
everybody thought it small of him to refuse to help vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomoč

small³ [smɔ:l] samostalnik
nekaj majhnega; majhen (tanek, ozek) del (česa); majhna oseba
množina telesno perilo; drobnarije, drobno blago
množina, Oxford, univerza prvi od treh izpitov za akademsko stopnjo B. A.

in small v malem, v miniaturi
in the small v majhnih količinah (enotah)
by small and small polagoma, počasi
the small of the back anatomija križ
many smalls make a great mnogo malega naredi veliko

smile¹ [smáil] samostalnik
nasmeh, nasmešek, smehljaj; prijazen pogled
(često množina) naklonjenost, milost

smiles of fortune naklonjenost usode
she is all smiles and graces ona kar sije (žari, se topi) od prijaznosti
to force a smile prisiljeno se nasmehniti

smite^*2 [smáit]

1. prehodni glagol
napasti; udariti; udarjati (na harfo); kaznovati
zastarelo zadati težak udarec (komu)
zastarelo pobiti, ubiti, usmrtiti; uničiti
figurativno zadeti, pasti na, obsijati, posijati na; gristi, mučiti; (pasivno) biti očaran (prevzet, zanesen, fasciniran)

2. neprehodni glagol
udarjati, deliti udarce (često smite out)
boleti

to smite s.o. dead ubiti koga
to smite s.o.'s head off odbiti komu glavo
to smite s.o. hip and thigh figurativno popolnoma potolči koga
her conscience smote her for her ingratitude vest ji je očitala njeno nehvaležnost
his conscience smote him vest ga je zapekla
he was smitten with her beauty njena lepota ga je popolnoma prevzela (očarala, fascinirala, osvojila)
God shall smite thee bog te kaznuj
my heart smote me srce me je zabolelo
an idea smote him v glavo mu je šinila (neka) misel
the light smote her hair svetloba ji je obsijala lase
a noise smote his ear hrup mu je udaril na uho
he was smitten with a desire popadla ga je želja
to be smitten with biti udarjen, biti zaljubljen v
the town was smitten with plague kuga je udarila na mesto

smoke² [smóuk] neprehodni glagol & prehodni glagol
kaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) (with od)
čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti
zastarelo slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom
britanska angleščina, zastarelo drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)

smoked glasses sajasta (temna) očala (za gledanje v sonce)
smoked ham prekajena gnjat
to smoke like chimney figurativno kaditi kot Turek, biti strasten kadilec
this cigar doesn't smoke well ta cigara se ne kadi dobro
I soon began to smoke that something was wrong kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)
I was the first to smoke him figurativno meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledal
green wood smokes svež les se pari
to smoke green fly uničiti listno uš z dimom
I have not smoked for three years že tri leta ne kadim
he has smoked himself sick toliko je kadil, da mu je postalo slabo
the lamp smokes the ceiling svetilka čadi strop
to smoke a plot slutiti (vohati) zaroto
put that in your pipe and smoke it figurativno tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš
this rice is smoked ta riž diši po dimu

snick [snik]

1. samostalnik
drobna zareza, urez; (cricket) lahen udarec

2. prehodni glagol
(z nožem ali s škarjami) napraviti zarezo, rahlo (kaj) zarezati
sleng (u)krasti, zmakniti; (cricket) lahno udariti (žogo)

snick and snee suniti, urezati (z nožem)
to snick off odrezati
to snick out izrezati

snug² [snʌg]

1. pridevnik (snugly prislov)
zaščiten, dobro zavarovan, skrit, udobno nameščen; udoben, komoden, topel, prijeten; ugoden; živeč v dobrih razmerah; zadosten, čeden (dohodek, obed itd.); ki se dobro prilega, pristaja (o obleki)
navtika dobro zgrajen (zaščiten, nameščen), neprepusten za vodo (o ladji)

(as) snug as a bug in a rug figurativno zelo udobno, v blagostanju
a snug fortune lepo, čedno premoženje
a snug little dinner dobra večerjica
a snug jacket lepo pristajajoč suknjič
a snug income čeden dohodek
to keep it nice and snug figurativno lepo molčati o tem, skrivati to
to lie snug lepo, udobno, na skritem ležati
to make a boat snug namestiti čoln v zavetje (pred slabim vremenom)

2. prislov
udobno, komodno; prijetno

so [sóu]

I. prislov
tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

1.

so so tako tako, ne dobro ne slabo
so and so tako ali tako
so as na isti način kot; tako da (posledica)
so ... as toliko ... kolikor
never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
so far doslej
so far so good doslej (vse) dobro
so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
so far as I know kolikor (jaz) vem
so far forth do te stopnje, arhaično doslej
so far from nasprotno od, namesto da
so fashion ameriško na ta način, tako
so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
so long! pogovorno na svidenje!
so many tako mnogi, toliki
so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
so much toliko, v tolikšni meri
so much bread toliko kruha
so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
so then torej tako je to; zaradi tega
so to speak tako rekoč

2.

and so on, and so forth in tako dalje
even so celó tako, celó v tem primeru
ever so neskončno
he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
every so often tu pa tam
if so če je (to) tako, v takem primeru
in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
in so many words dobesedno, prav s temi besedami
Mr. So-and-so g. X.Y.
not so very bad ne ravno slabo
or so približno (toliko)
10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
quite so takó je, popolnoma točno
why so? zakaj tako? zakaj to?

3.

I hope so upam, da
I told so rekel sem tako (to)
Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

4.

I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
is that so? je to tako? je res? tako? res?
you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
you don't say so! (saj to) ni mogoče!
all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

II. veznik
pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

so, that's what it is! takó je torej to!
so that tako da
he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

III. medmet
tako! narejeno! opravljeno!

soc [sɔk] samostalnik
zgodovina, pravno sodstvo, sodna oblast, sodno okrožje

sac and soc pravica zasliševanja in sojenja

socket [sɔ́kit]

1. samostalnik
votlinica, luknja (npr. v svečniku za svečo)
medicina sklepna ponvica, jamica; očesna jamica; okov (žarnice)
elektrika vtikalna doza
tehnično obojka, flanša

socket of teeth zobna jamica
eye socket očesna jamica
socket-joint medicina, tehnično óblasti sklep
ball and socket joint univerzalni sklep (ki se premika na vse strani)
you have almost pulled my arm out of its socket skoraj si mi izpahnil roko

2. prehodni glagol
vtakniti v obojko ali v vtikalno dozo

soda [sóudə] samostalnik
kemija soda, natrijev (bi)karbonat; sodavica

a whisky and soda whisky s sodavico

soldier¹ [sóuldžə] samostalnik
vojak, borec
figurativno odličen vojaški poveljnik
navtika, sleng mornar, ki se izogiblje delu, zmuznè, zabušant
sleng posušen slanik

soldier of fortune vojak najemnik; pustolovec, ki služi vsakomur, ki mu plača
soldier's heart medicina nervozno srce, srčna nevroza
soldier's medal ameriško, vojska medalja za hrabrost
soldier's privilege godrnjanje
both officers and soldiers častniki in vojaki (moštvo)
common soldier, private soldier navaden vojak, prostak, borec
every inch a soldier vojak od glave do pete
fellow-soldier vojaški tovariš
foot-soldier vojak pešak
old soldier figurativno oseba ali stvar, ki je svoje odslužila; izkušen človek
tin soldiers vojaki iz cina
the Unknown Soldier Neznani junak
to go for a soldier iti v vojake
to play the old soldier, to come the old soldier over s.o. sleng hoteti (skušati) komu kaj natvesti

some [sʌm]

1. pridevnik
neki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli
sleng velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približno

at some time or other enkrat pač, kadarkoli, prej ali slej
for some time nekaj časa
in some way or other na ta ali na oni način, tako ali tako
to some extent do neke mere, nekako
some day nekega dne
some few maloštevilni, majhno število
some girl! čedno dekle!
some people nekateri (ljudje), nekaj ljudi
some time enkrat
some time ago nekaj časa (je) (od) tegá
a village of some 50 houses vas kakih 50 hiš
it is some five years since we saw each other kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videla
shall I give you some more tea? naj vam dam še malo čaja?
have some jam with your bread vzemite si (nekaj) džema s kruhom!
I call that some poem! to (pa) je pesem!
that's some hat! to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!
I left it in some corner pustil sem ga (to) v kakem kotu
as you say, it did cost some money kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarja
I must do it some day ta ali oni dan (enkrat) moram to napraviti
that will take you some time to vam bo vzelo nekaj časa

2. zaimek
katerikoli, neki, nekateri
ameriško, sleng precéj, kar veliko, kar mnogo, še več

some ... some eni ... drugi
some of it nekaj tega
some of them nekateri od njih
some of these days te dni, v kratkem, kmalu
some accepted, some refused nekateri so sprejeli, drugi odklonili
if you have no money, I will give you some če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dam
may I have some of this cake? lahko dobim nekaj tega kolača?
he looked some tipsy bil je videti precéj vinjen
he ran a mile and then some tekel je eno miljo in nato še naprej

3. prislov
nekaj; precéj, zelo

that's going some! to mi je všeč! to je sijajno!
he seems annoyed some videti je nekaj nejevoljen (jezen)

son [sʌn] samostalnik
sin
figurativno sin, potomec

son and heir naslednik, najstarejši sin (in dedič)
son-of-a-bitch vulgarno pesjan, lopov
son-in-law zet
Son of God cerkev Jezus, sin božji
the Son cerkev Sin (drugi v sv. trojici)
son of a gun sleng pridanič, ničvrednež; fant(alin)
son of Mars vojščak
sons of men človeški rod
son of the soil poljedelec, kmet; domorodec
son of toil delavec
the sons of Apollo Apolonovi sinovi, pesniki
every mother's son (of us) vsakdo (od nas)
grand son vnuk
step son pastorek

song [sɔŋ] samostalnik
pesem (za petje), petje; spev, pesem, pesnitev, poezija
figurativno malenkost

for an old song figurativno zelo poceni
song of a motor šum, brnenje motorja
no song, no supper figurativno za malo denarja, malo muzike, za (iz) nič ni nič
not worth an old song piškavega oreha ne vreden
folk song, traditional song ljudska (narodna) pesem
part song glasba pesem za več glasov
sacred song duhovna pesem
it's the same old song to je (vedno) ista stara pesem
to burst forth into song začeti (naglas) peti
to buy (to sell, to get) for a song (for a mere song) kupiti (prodati, dobiti) za skorjico kruha (zelo poceni, skoraj zastonj)
to change one's song ubrati drug ton (druge strune)
he gave me a song and dance about how busy he was pripovedoval mi je čuda o tem, koliko dela ima
to sing another song (a different song) drugo pesmico zapeti, figurativno spremeniti ton, ubrati druge strune
that's nothing to make a song about zaradi tega ni treba delati nobenega hrupa, to ni važno

sort² [sɔ:t] samostalnik
vrsta, sorta, kategorija, razred; kakovost; način; število
tisk garnitura črk
množina razpoloženje

a sort of neke vrste, nekak
after a sort, in a sort nekako, v neki meri
in any sort kakorkoli
in some sort do neke mere, nekako
out of sorts pogovorno čemeren, ne v redu, bolan
of all sorts vseh vrst, vsake vrste
of a sort, of sorts slabe vrste
a dog of sorts nekak pes
a lawyer of a sort odvetnik, vsaj po imenu
nothing of the sort nič takega
people of every sort and kind vse mogoči ljudje
that sort of thing nekaj temu podobnega
he is a good sort on je dobričina
he is my sort on je moje vrste, on je tak kot jaz
they are a nice sort prijetni ljudje so
to be out of sorts biti slabe volje
he put me out of sorts spravil me je v slabo voljo
I sort of expected it to sem nekako pričakoval
I sort of remember it tega se nekako spominjam

soul [sóul] samostalnik
duša; psiha; duševnost; duh
figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
energija, moč

by my soul pri moji duši! pri moji veri!
in my soul of souls v globini moje duše
upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
All Souls' Day cerkev vernih duš dan
cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
my good soul moj dragi
the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
immortality of soul neumrljivost duše
the life and soul of duša (in srcé) (česa)
the poor little soul revček
a simple soul preprost, skromen človek
he is a good old soul on je dobra duša
he is the soul of honour on je poosebljena čast
to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
to keep body and soul together ostati pri življenju
he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
I do not see a single soul žive duše ne vidim

sound¹ [sáund] samostalnik
zvok, zven, glas, šum; ton; slušaj, doseg sluha
figurativno vtis; pomen, smisel
zastarelo sporočilo, naznanilo

within the sound of v slušaju
sound amplifier ojačevalec zvoka
the sound of a bell glas zvona, zvonjenje
sound and fury prazne (gole) besede
I don't like the sound of it to mi ni všeč, tu nekaj ne more biti v redu
there was much sound but little sense in his speech njegov govor je bil poln donečih besed, a reven idej

sound³ [sáund]

1. pridevnik (soundly prislov)
zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi
pravno veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje
ekonomija soliden, zanesljiv; solventen

safe and sound živ (čil) in zdrav
sound as a bell, as sound as a roach zdrav kot riba
sound advice dober, poraben nasvet
a sound friend zvest prijatelj
sound currency ekonomija zdrava valuta
a sound fruit zdrav (negnil) sadež
sound in life and limb zdrav in čil
sound merchant soliden (nezadolžen) trgovec
a sound mind in a sound body zdrav duh v zdravem telesu
a sound objection utemeljen, tehten ugovor
a sound ship ladja v dobrem stanju
sound timber zdrav, jeder les
the child is sound already otrok že trdno spi
the firm is not quite sound tvrdka ni čisto solventna
is he quite sound in mind? je (on) čisto pri pravi pameti?
to be a sound sleeper imeti trdno spanje
to get a sound whipping biti pošteno našeškan (tepen)

2. prislov
trdno, globoko; zelo

to be sound asleep, to sleep sound trdno, globoko spati
I will sleep the sounder for it bom toliko bolje spal