wreck1 [rek] samostalnik
na obalo vrženi predmeti, naplavine (z morja); razbitine ladje; zapuščena, razbita, nasedla ladja; brodolom
figurativno propadel človek
figurativno razvalina
figurativno propad, uničenje, razrušenje
množina bedni ostanki, razbitki, podrtine
the wreck of the carriage razbitine vagona
he is (the) mere wreck of his former self on je le še senca tega, kar je bil prej
the wreck of my hopes propad mojih upov
to go to wreck (and ruin) propasti
to save one's fortune from wreck rešiti svoje premoženje pred propadom
the beach was strewn with wrecks obala je bila posuta z naplavljenimi razbitinami ladij
he perished in the wreck of "Titanic" izgubil je življenje v brodolomu Titanica