Franja

stirrup [stírəp] samostalnik
streme
tehnično skoba v obliki črke U
množina, navtika vrv z zankami na krajih

stirrup oil pogovorno, šaljivo udarci, batine
stirrup pump ročna sesalka
to hold the stirrup of s.o. držati komu streme
stirrup cup (glass) poslovilna čaša vina (pred odhodom) (v sedlu)

stir up prehodni glagol
(dobro) premešati; pretresti; zbuditi, izzvati

to stir up curiosity zbuditi pozornost
to stir up a liquid premešati, pretresti tekočino
to stir s.o. up ostrašiti koga
to stir up a revolt izzvati, podnetiti upor
to stir up s.o. zbuditi koga iz mrtvila; razburiti, razjeziti koga
to stir up strife podnetiti, razvneti prepir

stitch¹ [stič] samostalnik
vbod (s šivanko); šiv; petlja (pri pletenju); vrsta šivov, vezenja; pletenje, vezenje
pogovorno nit, nitka; zbodljaj, bodeča bolečina; spenjanje (knjige)
agronomija brazda

with no stitch on, without a stitch of clothing popolnoma gol, nag
a stitch in time saves nine bolje preprečiti kot pa lečiti
to drop (to let down) a stitch izpustiti petljo (pri pletenju)
he had not a dry stitch on ni imel suhe nitke na sebi, do kože je bil premočen, moker kot miš
I have a stitch in the side zbada me v boku
to put a stitch (stitches) in zašiti (rano)
to take up a stitch pobrati pentljo (pri pletenju)

stitch² [stič] prehodni glagol
šivati, preši(va)ti, sešiti; vesti (vezem); broširati (knjigo)
neprehodni glagol
šivati, vesti (vezem)

wire-stitched book z žico broširana knjiga
to stitch up zašiti, zakrpati; skrpati
to stitch up an artery zašiti arterijo

stock¹ [stɔk] samostalnik
trgovina zaloga (blaga), blago; skladišče; inventar
trgovina glavnica, kapital delniške družbe; osnovni, obratni kapital; fond; premoženje, imetje, gotovina
množina delnice, državne obveznice, državni vrednostni papirji; (kartanje) talon
agronomija inventar, živina
gledališče repertoar, repertoarno gledališče; steber, hlod, klada, opornik, podlaga; gradbeni, stavbni oder
zgodovina, množina klade (kazen); sramotilni steber
množina, navtika ladjedelnica, gradbišče za ladje, za jadrnice
zastarelo štor, panj, hlod, deblo, steblo, cepljeno drevo
biologija rasa, pleme, rod, poreklo, izvor, družina; jezikovna skupina; orodje; oprema; ročaj, držaj, držalo, ročica, puškino kopito; leseni del orodja, ogrodje pluga; napera, špica na kolesu
botanika levkoja; surovina; kostna juha
zastarelo nogavica; tog, trd ovratnik, pokončen (ženski) ovratnik; cilj, tarča
figurativno bedak, neumnež

in stock na zalogi, v skladišču
on the stocks v gradnji, v pripravi, v ustvarjanju
out of stock ne na zalogi, razprodan
of noble stock plemiškega rodu
stock of anchor prečka pri sidru
stock of anvil klada nakovala
stock of bit držaj svedra
stock on hand zaloga blaga
stocks and stones mrtvi, neživi predmeti; letargične osebe
bank stock osnovni kapital banke
dead stock orodje, mrtvi inventar
fat stock klavna živina
Government stocks državni vrednostni papirji
joint stock kapital delniške družbe
joint-stock company delniška družba
laughing stock predmet posmehovanja
live stock (domača) živina, živi inventar (farme)
lock, stock and barrel figurativno vse, popolnoma
paper stock odpadki, cunje, iz katerih se dela papir
preference stock kapital, katerega delnice imajo prednost pri izplačilu dividend
rolling stock železnica vozni park, vagoni
sale of stock trgovina razprodaja zaloge
soup stock osnova juhe (kosti, meso), kostna juha
to be out of stock biti na koncu z, zelo malo imeti, biti brez
to be the laughing stock biti v posmeh
to buy stock kupovati državne vrednostne papirje
to come of a good stock izhajati iz dobre družine
to have in stock imeti v zalogi, v skladišču
he has a great stock of information on je dobro informiran
to keep in stock imeti v zalogi, držati v rezervi
to lay in (to take in) a stock of napraviti si zalogo (česa)
to renew one's stock obnoviti svojo zalogo
to take stock napraviti inventuro, inventirati, popisati blago in zaloge
to take stock of pazljivo motriti, opazovati, oceniti
to take stock in figurativno zanimati se za, ukvarjati se z, pripisovati važnost (čemu)
to water stock povečati nominalni kapital z izdajanjem delnic brez pokritja

stock³ prehodni glagol
založiti, oskrbeti, opremiti (with z)
imeti (blago) v zalogi, imeti za rezervo, v skladišču; uskladiščiti; vreči (sidro); opremiti (puško) s kopitom, orodje z ročajem (držajem)
zgodovina vreči (koga) v klade (kazen); posejati, posaditi (polje, njivo); ne pomolsti (krave pred prodajo)
neprehodni glagol (često up)
založiti se, oskrbeti se (with z)
botanika poganjati poganjke, mladike, brsteti

a well-stocked library dobro založena knjižnica
we don't stock that article tega artikla ne prodajamo (držimo)
to stock a lake with trout nasaditi postrvi v jezeru
to stock with inhabitants obljuditi

stodge [stɔdž]

1. samostalnik
težka jed, obilen obrok, gostija
sleng požrtija; požeruh

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
sleng nabasati (želodec), pošteno se najesti, napokati se, prenajesti se

to stodge one's stomach nabasati si želodec

stoke [stóuk]

1. prehodni glagol
bezati, drezati, vzdrževati (ogenj) (često up)
nalágati (na ogenj), kuriti (peč)
figurativno netiti (sovraštvo); natrpati, nabasati (koga) (s hrano)

2. neprehodni glagol
kuriti, biti kurjač
pogovorno basati se s hrano, hitro jesti, goltati

to stoke o.s. dobro se najesti, nabasati se
he makes a living by stoking služi si kruh kot kurjač
to stoke up sleng z apetitom jesti

stole² [stóul] preteklik od to steal

stolen [stóulən] pretekli deležnik od to steal

stomach¹ [stʌ́mək] samostalnik
želodec; trebuh
figurativno apetit, tek, poželenje po jedi
figurativno želja, nagnjenje (for k, za)
razpoloženje
zastarelo hrabrost, pogum, srčnost

on an empty stomach na tešče
high stomach, proud stomach figurativno ošabnost, nadutost, domišljavost
my stomach rises slabo mi postaja, vzdiguje se mi
to give a stomach dati ali napraviti tek (apetit)
that goes against my stomach to se mi upira (studi, gabi)
to have no stomach for ne imeti poguma (želje, teka)
I had no stomach for my dinner večerja mi ni dišala
it lies heavy on my stomach težko mi leži na želodcu
to stay one's stomach (začasno) si utešiti lakoto
to stick in one's stomach figurativno, pogovorno čutiti odpor (stud, gnus) (do)
to turn s.o.'s stomach želodec komu obračati, povzročiti komu stud (gnus)

stomach² [stʌ́mək] prehodni glagol
(po)jesti (s tekom), pogoltniti, prebaviti
figurativno prenašati, (pre)trpeti (žalitev); sprijazniti se z
zastarelo biti užaljen, jezen

I can't stomach criticism ne prenesem kritike
to stomach an insult (an affront) figurativno požreti žalitev

stone² [stóun] prehodni glagol
kamnati, obmetavati s kamenjem; odstraniti koščico (pri sadju); ograditi, obložiti s kamnom; tlakovati, zgraditi iz kamenja; (na)brusiti, polirati, (z)gladiti
zastarelo spremeniti (se) v kamen

to stone to death do smrti kamnati

stone¹ [stóun]

1. samostalnik
kamen; drag kamen; koščica (sadja), peška; zrno toče
medicina (ledvični, žolčni, v mehurju) kamen; utežna mera (14 funtov, 6,35 kg); (spominski, mejni, nagrobni) kamen; brus, osla; mlinski kamen
množina, vulgarno modo

a stone of cheese 7,26 kg sira
a stone of meat (fish) 3,63 kg mesa (rib)
stone's throw (cast) daljava, do katere se lahko vrže kamen; lučaj, domet kamna; majhna oddaljenost
artificial stone cement
Cornish stone kaolin
gall stone medicina žolčni kamen
grave stone nagrobni kamen
grind stone mlinski kamen
hearth stone kamnito podnožje ognjišča
holy stone mehak peščenec za čiščenje palube
meteoric stone meteorit
mile stone miljnik; mejnik
paving stone tlakovalna kocka
philosophers' stone kamen modrih
precious stone dragulj
rocking stone majav kamen
rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek
the Stone Age kamena doba
shower of stones ploha, dež kamenja
stocks and stones nežive stvari
to break stones tolči, drobiti, razbijati kamenje
to cast (to throw) stones at s.o. obmetavati koga s kamenjem, figurativno zmerjati, sramotiti, grajati, obrekovati koga
stones will cry out figurativno krivica, ki vpije v nebo
to be cut for the stone biti operiran zaradi (žolčnega, ledvičnega itd.) kamna
some of the stones were the size of a pigeon's egg nekaj zrn toče je bilo velikosti golobjega jajca
to give a stone and a beating šport, pogovorno z lahkoto premagati
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to give a stone for bread figurativno posmehovati se, namesto da bi pomagali; nuditi nesprejemljivo pomoč
to harden into stone okamneti (tudi figurativno)
to kill two birds with one stone ubiti dve muhi z enim udarcem
not to leave a stone standing ne pustiti kamna na kamnu
to leave no stone unturned figurativno vse poskušati, vse možno napraviti
those who live in glass-houses should not throw stones naj ne grajajo tisti, ki sami niso brez graje; kdor druge kritizira, se sam izpostavlja kritiziranju
to mark with a white stone z belo kredo (v dimniku) zapisati, obeležiti (dan) kot važen (slavnosten, prazničen)

2. pridevnik
kamnit; lončen

stone mug lončen vrček

stood [stud] preteklik & pretekli deležnik od to stand

stool [stu:l]

1. samostalnik
stol brez naslonila, stolček; pručica, trinožniček, klečalnik
medicina stolica; stranišče; panj (štor) s poganjki; kos lesa, na katerega se pritrdi vaba v obliki ptice
arhitektura prag pri oknu

camp stool prenosen, zložljiv stol
folding stool zložljiv stol
music stool stolček pri klavirju
night stool medicina sobno stranišče
office stool visok pisarniški stol
to fall between two stools usesti se, priti med dva stola, figurativno ne uspeti, spodleteti
to go to stool medicina iti na stolico (na stran)

2. neprehodni glagol
botanika poganjati mladike
zastarelo iti na stolico
ameriško pustiti se privabiti (o ptičih)

stoop¹ [stu:p]

1. samostalnik
sključena drža ali hoja; pripognjenost, sključenost gornjega dela telesa; bliskovit napad (z višine) (ptiča) (on, at na)

2. neprehodni glagol
skloniti se, pripogniti se, sključiti se, zgrbiti se, imeti upognjeno držo, sključeno hoditi
zastarelo & poetično bliskovito planiti na, napasti (at, on na)
(o pticah)
figurativno vreči se, planiti (on na)
figurativno podvreči se, popustiti, biti ponižen, ponižati se, blagovoliti
prehodni glagol
skloniti (glavo); nagniti (sod); (redko) ponižati, potlačiti

to stoop from age biti sključen od starosti
to stoop to conquer ponižati se, da bi zmagali; doseči cilj ali premoč s ponižnostjo

stop¹ [stɔp] samostalnik
ustavitev, prekinitev, prestanek, pavza, zastoj, konec; ustavljanje, mirovanje, bivanje, pomuda, čas bivanja; postaja, postajališče; gostišče; zapora, blokiranje, ovira; aretacija; naprave za zapiranje
fotografija zaslonka
glasba sprememba višine tona, ki nastane s pritiskom na struno ali žico; (orgelski) register
figurativno register; luknja, poklopec (pri pihalih)
slovnica ločilo, interpunkcija
fonetika zapornik (soglasnik)
figurativno način govora

without a stop brez ustavljanja
full stop pika
to be at a stop biti ustavljen, stati, ne moči naprej (dalje)
to bring to a stop ustaviti
to come to a full (dead) stop popolnoma se ustaviti (prenehati, ponehati)
to get out at the next stop izstopiti na prihodnjem postajališču
to make a stop ustaviti se
to leave out a stop izpustiti ločilo
to pull out all the stops to save s.o. z vsemi sredstvi poskušati koga rešiti
to put a stop to s.th. ustaviti kaj, napraviti konec čemu
to put a stop on s.th. zadržati, ustaviti kaj, zapleniti kaj
he put on the pathetic stop udaril je na patetično struno, prešel je v patetičen ton

stop² [stɔp]

1. prehodni glagol
ustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up)
zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti (from od)
navtika privezati (ladjo)
slovnica označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila
glasba pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas)

2. neprehodni glagol
ustaviti se, obstati
pogovorno ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom)
(pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)

a badly spelt and badly stopped letter pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napak
stop thief! primite tatu!
to stop in bed ostati v postelji
to stop a blow odbiti, parirati udarec
to stop a blow with one's head hudomušno dobiti udarec po glavi
to stop s.o.'s breath sapo komu zapreti; zadušiti koga
to stop a bullet sleng biti zadet od krogle, biti ustreljen
to stop a car ustaviti, stopati avto
to stop a cheque prepovedati izplačilo čeka
to stop dead (short) nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopan
to stop doing s.th. prenehati s čim
shall you stop for dinner? boste ostali na večerji?
to stop one's ears (za)mašiti si ušesa, figurativno ne hoteti slišati
to stop a gap zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebi
I am going to stop a few days zaustavil se bom nekaj dni
to stop s.o.'s mouth zamašiti komu usta
do stop that noise! nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!
stop your nonsense! dovolj je vaših neumnosti!
he'll stop at nothing on se ničesar ne ustraši
to stop payment ustaviti plačilo
to stop running nehati teči
he stopped me from speaking preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenje
he never stops to think nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)
to stop a tooth plombirati zob
my watch has stopped ura se mi je ustavila
to stop the way zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje
to stop work ustaviti delo
to stop a wound ustaviti krvavitev rane

stopper [stɔ́pə]

1. samostalnik
mašilec; zamašek, čep; ovira
navtika zapirač (na vrvi)

to put a stopper on s.th. (za)ustaviti kaj

2. prehodni glagol
začepiti, zamašiti (z zamaškom)