Franja

Zadetki iskanja

  • smack2 [smæk]

    1. samostalnik
    plosk (glasen) udarec s plosko roko; tlesk(anje) (z jezikom), pok(anje) z bičem, cmok(anje), glasen poljub
    pogovorno poskus, drzno (tvegano) dejanje

    a smack in the eye (face) udarec v obraz, klofuta
    a smack on the lips sočen poljub
    to catch s.o. a smack klofniti koga
    to have a smack at s.th. napraviti poskus s čim

    2. prislov
    tlesk, bum, štrbunk

    3. prehodni glagol & neprehodni glagol
    oklofutati, klofniti (koga), prisoliti (komu) zaušnico; pomlaskati, pocmakati; švrkniti, oplaziti, tleskati (z bičem, jezikom); mlaskniti, cmokniti

    to smack s.o.'s face pripeljati komu klofuto
    he smacked his lips mlasknil (tlesknil) je z jezikom
    to smack a whip pokati z bičem
    he smacked the wine z mlaskanjem je užival vino (se naslajal z vinom)
    to smack the hands together ploskniti, ploskati z rokami
  • small1 [smɔ:l] pridevnik
    majhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači)
    narečno ozek
    figurativno nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočen

    at a small rate poceni
    in a small way, on a small scale v majhnem razmerju, v malem, skromno, malo
    on the small side nezadostno velik, ne prevelik
    small and early party družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabava
    a small beginning majhen, skromen začetek
    small blame to them ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameriti
    and no blame to him! in kdo ga ne bi (po)karal!
    small cattle drobnica
    small drinker slab pivec
    small farmer mali kmet, mali posestnik
    small gross 10 ducatov
    small hand navadne pisane črke
    small hours ure po polnoči, male ure
    small letters male črke
    small means nezadostna sredstva
    a small place majhen kraj
    a small poetično nepomemben pesnik
    small rain dežek, droben dež
    small talk kramljanje, klepet(anje)
    the small voice, the still small voice figurativno glas vesti
    small wonder temu se je komaj čuditi
    it is small of him to remind me of it malenkostno je od njega, da me spomni na to
    that is only a small matter to je le malenkost
    I call it small of him smatram, da je to nizkotno od njega
    to feel small sramovati se
    I found the way at last, and small thanks to you for your directions končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilom
    he has small Latin and less Greek latinski zna malo, grški pa še manj
    I have had small experience of such matters doslej imam malo izkušenj v teh stvareh
    he has too small a mind not to be jealous of your success preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspeh
    to make s.o. feel small figurativno osramotiti koga
    to make o.s. small napraviti se majhnega
    to live in a very small way zelo skromno živeti
    he was surprised, and no small wonder bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)
    it will take only a small time to bo vzelo le malo časa
    everybody thought it small of him to refuse to help vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomoč
  • smart2 [sma:t] neprehodni glagol
    zelo (za)boleti, povzročiti bolečino, (za)čutiti ostro bolečino; imeti bolečine; trpeti (from, under od)
    figurativno kesati se (for za, zaradi)
    pokoriti se, pretrpeti kazen
    prehodni glagol
    boleti (koga), prizadeti bolečino ali žalost (komu)

    he smarts under his disappointment boli ga razočaranje
    does your burn smart? vas opeklina zelo boli?
    you shall smart for it! kesal se boš za to, obžaloval boš (žal ti bo za) to, plačal mi boš to!
    to smart under an insult globoko občutiti žalitev
    my eyes are smarting oči me pečejo (bolé)
  • smatter [smǽtə]

    1. samostalnik
    površno znanje, polznanje

    2. prehodni glagol
    površno poznati (vedeti); površno se ukvarjati z

    to smatter French lomiti francoščino
    he smattered law malo se je bavil s pravom
  • smile2 [smáil] neprehodni glagol & prehodni glagol
    smehljati se, nasmehniti se; izraziti s smehljanjem, s smehljajem pripraviti (koga) do; biti naklonjen (on komu); imeti ljubezniv (blagohoten, vesel) videz

    to smile at (on) s.o. nasmehniti se komu
    he smiled a bitter smile bridko se je nasmehnil
    he smiled consent s smehljanjem je privolil
    he smiled away her fears s smehljajem ji je odgnal strah
    she smiled him into compliance z nasmeškom ga je pripravila do tega, da ji je ugodil
    he smiled at their threats imel je le prezirljiv nasmeh za njihove grožnje
    to smile through one's tears smehljati se v solzah
    fortune smiled upon him usoda (sreča) se mu je nasmehnila, mu je bila naklonjena
  • smite*2 [smáit]

    1. prehodni glagol
    napasti; udariti; udarjati (na harfo); kaznovati
    zastarelo zadati težak udarec (komu)
    zastarelo pobiti, ubiti, usmrtiti; uničiti
    figurativno zadeti, pasti na, obsijati, posijati na; gristi, mučiti; (pasivno) biti očaran (prevzet, zanesen, fasciniran)

    2. neprehodni glagol
    udarjati, deliti udarce (često smite out)
    boleti

    to smite s.o. dead ubiti koga
    to smite s.o.'s head off odbiti komu glavo
    to smite s.o. hip and thigh figurativno popolnoma potolči koga
    her conscience smote her for her ingratitude vest ji je očitala njeno nehvaležnost
    his conscience smote him vest ga je zapekla
    he was smitten with her beauty njena lepota ga je popolnoma prevzela (očarala, fascinirala, osvojila)
    God shall smite thee bog te kaznuj
    my heart smote me srce me je zabolelo
    an idea smote him v glavo mu je šinila (neka) misel
    the light smote her hair svetloba ji je obsijala lase
    a noise smote his ear hrup mu je udaril na uho
    he was smitten with a desire popadla ga je želja
    to be smitten with biti udarjen, biti zaljubljen v
    the town was smitten with plague kuga je udarila na mesto
  • smoke2 [smóuk] neprehodni glagol & prehodni glagol
    kaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) (with od)
    čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti
    zastarelo slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom
    britanska angleščina, zastarelo drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)

    smoked glasses sajasta (temna) očala (za gledanje v sonce)
    smoked ham prekajena gnjat
    to smoke like chimney figurativno kaditi kot Turek, biti strasten kadilec
    this cigar doesn't smoke well ta cigara se ne kadi dobro
    I soon began to smoke that something was wrong kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)
    I was the first to smoke him figurativno meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledal
    green wood smokes svež les se pari
    to smoke green fly uničiti listno uš z dimom
    I have not smoked for three years že tri leta ne kadim
    he has smoked himself sick toliko je kadil, da mu je postalo slabo
    the lamp smokes the ceiling svetilka čadi strop
    to smoke a plot slutiti (vohati) zaroto
    put that in your pipe and smoke it figurativno tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš
    this rice is smoked ta riž diši po dimu
  • snap2 [snæp] prehodni glagol
    hlastniti (po), havsniti, odgrizniti; iztrgati, zgrabiti, uloviti (kaj); zlomiti, prelomiti, pretrgati; zapreti s pokom (treskom), tleskniti; zašklepetati (z zobmi); povzročiti pok(anje), tleskati ali pokati (z bičem, s prsti); sprožiti (pištolo); ostro (rezko, osorno) prekiniti; (na kratko) odpraviti (koga)
    fotografija napraviti trenuten posnetek, neopazno fotografirati
    ameriško, šport naglo vrniti (žogo) v polje
    neprehodni glagol
    hlastniti (at po)
    naglo poseči (at po)
    havsniti z zobmi (at po)
    (o psu); skušati ugrizniti (at koga)
    póčiti, tleskniti (bič); zlomiti se s pokom; zaklopiti se; zaskočiti se; zabliskati se (oči); nenadoma prisluhniti
    ameriško, sleng planiti (into v)
    ameriško, pogovorno (out of) nehati (z), rešiti se (česa)

    to snap at s.o. nahruliti koga, zadreti se nad kom
    to snap a beggar short na kratko odpraviti berača
    to snap at s.th. (at an offer) hlastno pograbiti, hlastniti po čem (po ponudbi)
    to snap (at) the bait hlastniti po vabi, figurativno hlastno sprejeti ponudbo
    to snap at the chance zgrabiti za priložnost
    to snap a piece of chalk in two zlomiti košček krede na dvoje
    to snap s.o.'s bag iztrgati komu torbo (torbico)
    the dog snapped at me pes je havsnil po meni
    his eyes snapped oči so se mu zabliskale (v jezi)
    to snap to attention nenadoma postati pozoren
    to snap one's fingers tleskniti s prsti, figurativno prezirljivo ravnati (at s.o. s kom)
    he snaps his fingers at the danger on se požvižga na nevarnost
    the fish snapped (at) the bait riba je hlastnila po vabi
    his nerves snapped živci so mu odpovedali
    I snapped them as they were going in fotografiral sem jih, ko so vstopali
    the string snapped struna je počila
    to snap shut zapreti se s tleskom (pokom)
    to snap one's teeth together zašklepetati z zobmi
    to snap a whip tleskniti (počiti) z bičem
    the whip snapped bič je tlesknil (počil)
  • snatch2 [snæč] prehodni glagol & neprehodni glagol
    pograbiti, zgrabiti, (hlastno, željno, naglo) seči po, iztrgati, polastiti se; skušati zgrabiti ali iztrgati

    to snatch at an offer z obema rokama pograbiti (hitro sprejeti) ponudbo
    to snatch a half hour's rest privoščiti si pol ure počitka
    to snatch at a rope zgrabiti za vrv
    to snatch s.o. from the jaws of death iztrgati (rešiti) koga iz krempljev smrti
    to snatch victory from defeat poraz spremeniti v zmago
    the bag was snatched from his hands iztrgali so mu torbo iz rok
    the dog snatches the bone pes pograbi kost
    he tried to snatch a kiss from her skušal ji je ukrasti poljub
  • snatch away (off) prehodni glagol
    iztrgati, pograbiti (kaj) (from od)
    odnesti

    he was snatched away from us by premature death ugrabila nam ga je prezgodnja smrt
    the wind snatched off my cap veter mi je odnesel čepico
  • snore [snɔ:]

    1. samostalnik
    smrčanje

    2. neprehodni glagol
    smrčati
    prehodni glagol (tudi snore away, snore out)
    presmrčati, prespati (kaj)

    to snore o.s. awake zbuditi se od svojega smrčanja
    he snored himself into a nightmare od smrčanja ga je začela tlačiti mora
  • snow2 [snóu] neprehodni glagol
    snežiti
    figurativno padati kot sneg; pri(haja)ti v veliki množini
    prehodni glagol
    zasnežiti, pokriti s snegom (večinoma under)

    it snows sneži
    it snowed invitations deževalo je povabil
    he tells me it snows figurativno pripoveduje mi nekaj čisto novega (ironično)
    to be snowed in biti zasnežen, zasut s snegom
    to be snowed under biti zasut s snegom; figurativno biti zasut (s čim) do glave; (o kandidatu na volitvah) biti premagan z veliko večino
    the train was snowed under vlak je obtičal v snegu
    to snow up prehodni glagol zasnežiti, zamesti, zasuti s snegom
    the road is snowed up cesta je zasnežena, zametana s snegom
  • so [sóu]

    I. prislov
    tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

    1.

    so so tako tako, ne dobro ne slabo
    so and so tako ali tako
    so as na isti način kot; tako da (posledica)
    so ... as toliko ... kolikor
    never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
    so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
    so far doslej
    so far so good doslej (vse) dobro
    so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
    so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
    so far as I know kolikor (jaz) vem
    so far forth do te stopnje, arhaično doslej
    so far from nasprotno od, namesto da
    so fashion ameriško na ta način, tako
    so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
    so long! pogovorno na svidenje!
    so many tako mnogi, toliki
    so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
    so much toliko, v tolikšni meri
    so much bread toliko kruha
    so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
    so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
    so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
    so then torej tako je to; zaradi tega
    so to speak tako rekoč

    2.

    and so on, and so forth in tako dalje
    even so celó tako, celó v tem primeru
    ever so neskončno
    he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
    it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
    every so often tu pa tam
    if so če je (to) tako, v takem primeru
    in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
    in so many words dobesedno, prav s temi besedami
    Mr. So-and-so g. X.Y.
    not so very bad ne ravno slabo
    or so približno (toliko)
    10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
    quite so takó je, popolnoma točno
    why so? zakaj tako? zakaj to?

    3.

    I hope so upam, da
    I told so rekel sem tako (to)
    Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
    I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
    Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

    4.

    I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
    he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
    I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
    it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
    they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
    it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
    is that so? je to tako? je res? tako? res?
    you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
    he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
    I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
    that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
    he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
    as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
    and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
    you don't say so! (saj to) ni mogoče!
    all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
    I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
    I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

    II. veznik
    pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

    so, that's what it is! takó je torej to!
    so that tako da
    he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

    III. medmet
    tako! narejeno! opravljeno!
  • soak [sóuk]

    1. samostalnik
    namočenje, namakanje, prepojitev; tekočina za namakanje
    pogovorno popivanje
    sleng pijanec
    sleng težak udarec
    sleng zastavitev, zastava

    to put in soak zastaviti

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    namočiti (se), namakati (se); prepojiti (napojiti) (se); pronicati, mezeti
    pogovorno čezmerno piti; vpijati; izsesati (tekočino) (out)
    sleng opijaniti (koga)
    pogovorno piti ga, biti pijanec
    sleng kaznovati (koga)
    ameriško, sleng natepsti, pretepsti
    figurativno izmolsti (kaj) iz koga, "osušiti" (koga) za kaj
    sleng zastaviti (kaj)

    to soak o.s. into zatopiti se v
    to soak through a filter pronicati skozi cedilo
    I am soaked through (with rain) do kosti sem premočen (od dežja)
    soaking wet popolnoma premočen
    he soaked me 10 shillings osušil me je za 10 šilingov
    the path is soaked steza je razmočena
    blotting paper soaks up ink pivnik vpija črnilo
    to soak in (up) vpijati, absorbirati; napojiti se
  • sock2 [sɔk]

    1. samostalnik
    sleng zadetek, udarec (s pestjo)

    to get socks dobiti udarce, batine
    to give s.o. socks nabiti, natepsti koga, znesti se nad kom

    2. prehodni glagol
    sleng biti, pretepati, tepsti, udariti; zalučati, zagnati (kaj) (at na)
    zadeti, pogoditi (koga) (s kamnom ipd.)

    3. prislov
    direktno; naravnost, natančno, z enim udarcem

    he hit me sock in the eye udaril me je naravnost (prav) na oko
  • soft2 [sɔft]

    1. pridevnik
    mehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen (with z)
    miren (spanje)
    ekonomija nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen)
    sleng lahek; zaljubljen (on v)
    nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen
    fonetika zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)

    as soft as butter mehek kot maslo
    soft air mil, blag zrak
    soft climate mila klima
    soft corn vlažna odebelitev kože med nožnimi prsti
    soft currency nekonvertibilna valuta
    a soft day deževen dan
    a soft drink ameriško, sleng brezalkoholna pijača
    soft eyes mile oči
    soft goods tekstil(ije)
    a soft job lahka služba
    soft money ameriško papirnati denar, bankovci, menice
    soft muscles mlahave mišice
    soft nothings ljubavno gruljenje, sladke besede
    soft roe ribje mleko
    soft sawder laskanje, prilizovanje
    soft sex, softer sex ženski spol, ženske
    soft soap mehko kalijevo milo, figurativno; ameriško, sleng laskanje, dobrikanje
    soft solder pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturi
    soft tack sleng bel kruh, navtika mehek kruh (ne prepečenec), dobra hrana
    soft thing pogovorno lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnost
    soft weather odjuga
    soft winter mila zima
    soft wood mehak les
    he was rather soft in this affair ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari)

    2. prislov
    počasi, tiho

    to fall soft srečno pasti
    to lie soft ležati na mehkem

    3. samostalnik
    mehkoba, milina
    pogovorno slabič; bedak

    4. medmet
    arhaično počasi! polahko!
  • solid2 [sɔ́lid]

    1. pridevnik (solidly prislov)
    trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
    trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
    matematika tridimenzionalen, kubičen

    for a solid hour celo (polno, eno) uro
    solid arguments stvarni, tehtni argumenti
    solid capacity prostornina
    solid for sleng lojalen
    solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
    solid geometry stereometrija
    solid gold masivno zlato
    a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
    solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
    solid measure prostorninska mera
    solid number integralno število
    solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
    solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
    a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
    the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
    solid square vojska formacija enake dolžine in širine
    solid state trdno stanje
    a solid tyre polna pnevmatika, guma
    a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
    he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro

    2. prislov (solidly)
    enodušno, soglasno, odločno

    to go solid biti soglasno (against proti, for za)
    to vote solid enodušno glasovati (for za)
  • Solomon [sɔ́ləmən] samostalnik
    Salomon (tudi figurativno)

    he is no Solomon figurativno on ni iznašel smodnika, ni ravno bister
  • some [sʌm]

    1. pridevnik
    neki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli
    sleng velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približno

    at some time or other enkrat pač, kadarkoli, prej ali slej
    for some time nekaj časa
    in some way or other na ta ali na oni način, tako ali tako
    to some extent do neke mere, nekako
    some day nekega dne
    some few maloštevilni, majhno število
    some girl! čedno dekle!
    some people nekateri (ljudje), nekaj ljudi
    some time enkrat
    some time ago nekaj časa (je) (od) tegá
    a village of some 50 houses vas kakih 50 hiš
    it is some five years since we saw each other kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videla
    shall I give you some more tea? naj vam dam še malo čaja?
    have some jam with your bread vzemite si (nekaj) džema s kruhom!
    I call that some poem! to (pa) je pesem!
    that's some hat! to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!
    I left it in some corner pustil sem ga (to) v kakem kotu
    as you say, it did cost some money kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarja
    I must do it some day ta ali oni dan (enkrat) moram to napraviti
    that will take you some time to vam bo vzelo nekaj časa

    2. zaimek
    katerikoli, neki, nekateri
    ameriško, sleng precéj, kar veliko, kar mnogo, še več

    some ... some eni ... drugi
    some of it nekaj tega
    some of them nekateri od njih
    some of these days te dni, v kratkem, kmalu
    some accepted, some refused nekateri so sprejeli, drugi odklonili
    if you have no money, I will give you some če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dam
    may I have some of this cake? lahko dobim nekaj tega kolača?
    he looked some tipsy bil je videti precéj vinjen
    he ran a mile and then some tekel je eno miljo in nato še naprej

    3. prislov
    nekaj; precéj, zelo

    that's going some! to mi je všeč! to je sijajno!
    he seems annoyed some videti je nekaj nejevoljen (jezen)
  • somebody [sʌ́mbədi] samostalnik
    nekdo; pomembna (važna) oseba (množina somebodies)

    somebody else nekdo drugi
    ask somebody else vprašaj koga drugega!
    he is somebody now on je zdaj pomembna oseba
    they think they are somebodies mislijo, da so nekaj (da so važne osebnosti)