Franja

two [tu:]

1. pridevnik
dva, dve; oba, obe

one or two books ena ali dve knjigi, nekaj knjig
in a day or two v nekaj dneh
he is not two yet on še ni dve leti star

2. samostalnik
dvojka (številka 2); dvojica, dvoje, par

the two oba(dva); obe(dve); oboje
the two of us midva (oba)
by twos, in twos (po) dva in dva, v parih
two and two po dva, v parih
in twos and threes po dva in tri
in two na dvoje, na pol
in twos v zelo kratkem času, v hipu
two of a trade dva konkurenta
the two of spades pikova dvojka
to cut s.th. in two prerezati kaj na dvoje
this cost me two and two to me je stalo dva šilinga in dva penija
to go two and two iti po dva in dva, v parih
to walk by twos and threes hoditi v gručah po dva in tri
to put two and two together zbližati dejstva in potegniti zaključek, zaključiti; napraviti pravi, logični zaključek po presoji dejstev
two can play at that game figurativno to znam tudi jaz ali kdo drug; bomo videli, kdo bo potegnil boljši konec (kraj); palica ima dva kraja

undone [ʌndʌ́n]

1. pretekli deležnik od to undo

2. pridevnik
nenarejen, neopravljen, nedovršen; zanemarjen; izgubljen, uničen

he left his work undone pustil je svoje delo nedokončano
to leave nothing undone ničesar ne opustiti, vse (možno) napraviti
if he hears of it, I am undone če on izve o tem, sem izgubljen

up³ [ʌp] prislov

1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo

up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji

6.
v mestu, na univerzi, v šoli

up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

7. up to
a) (vse) do; proti, prek

up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati

8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

9.

up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do

use² [ju:z] prehodni glagol
rabiti, uporabljati, porabiti, izkoristiti, posluževati se; zateči se k; ravnati z; potrošiti, izdati; gojiti (šport itd.); prebiti (čas)
zastarelo navaditi (to na)

to use one's brains (ali wits) uporabiti pamet, napeti (svoje) možgane
use your eyes! odpri oči!
to use care skrbno (pazljivo) postopati
to use diligence da(ja)ti si truda
to use one's best efforts napraviti, kar se le da (kar je le možno)
to use exercises delati vaje
to use force uporabiti silo
this geyser uses a lot of gas ta plinska peč porabi mnogo plina
how did they use you? kako so ravnali z vami?
to use s.o. ill slabo ravnati s kom
I cannot use my left hand ne se posluževati svoje leve roke
to use one's legs peš iti, pešačiti
to use imprecations preklinjati
to use a right uživati (neko) pravico
may I use your name? se lahko sklicujem na vas?
to use tobacco kaditi
I have used all the paint porabil sem vso barvo
how does the world use you? pogovorno kako je z vami?, kako vam gre?
neprehodni glagol
zastarelo (razen v preteritu) biti vajen, imeti navado; (tudi za izražanje trajnega stanja v preteklosti)

the beggar used to come every day berač je imel navado prihajati (je prihajal) vsak dan
it used to be said navadno se je reklo (bila je navada reči)
he does not come as often as he used (to) ne prihaja več tako pogosto kot prej
they used to live here prej so stanovali tu
used you to know him? ste ga vi poznali?
there used to be a tree there tam je nekoč bilo drevo

value¹ [vǽlju:] samostalnik
vrednost; korist; cena, vrednost; kupna moč; protivrednost; znesek; valuta
figurativno pomembnost, važnost, pomen, teža, vrednost

at value po dnevnem tečaju
value in account vrednost po računu
value in cash gotovina
out of value (slikarstvo) presvetel ali pretemen
to the value of v znesku, do zneska od
value date datum vknjižbe
added value dodana, novo ustvarjena vrednost
caloric value kalorična vrednost
commercial value komercialna vrednost
exchange value, value in exchange zamenjalna vrednost, protivrednost
face value nominalna vrednost
the precise value of a word precizen pomen besede
range of values območje vrednosti
surplus value višek (presežek) vrednosti
surrender value (zavarovalništvo) povratna kupna vrednost
use value, value in use uporabna vrednost
sample of no value vzorec brez vrednosti
for value received (na potrdilu) "prejel znesek"
to get full value out of izvleči polno vrednost iz
to get good value for one's money dobro (ugodno) kupiti, napraviti dobro kupčijo
to set a great value upon zelo ceniti
he sets no value upon my advice on ne da nič na moj nasvet
to set too much value upon pripisovati preveliko vrednost (ceno) (čemu)

vanity [vǽniti] samostalnik
ničnost, puhlost, praznota; nečimrnost, neizmerna domišljavost, arogantnost; samovšečnost, ničevost, gizdalinstvo
(= bag) (ženska) torbica z ogledalom in s kozmetičnimi sredstvi

the vanities of life ničevost življenja
injured vanity užaljeno samoljubje
to do s.th. out of vanity napraviti kaj iz domišljavosti
to tickle s.o.'s vanity laskati, goditi samovšečnosti kake osebe

virtue [və́:tju, -ču:] samostalnik
krepost, vrlina, čednost, odlika
figurativno čistost, nedolžnost, neoporečnost; dobra lastnost; sposobnost; vrlost; prednost, visoka vrednost; delovanje, učinkovitost, uspeh
zastarelo pogum, duh (moža)

without virtue brezuspešno, brez učinka
by virtue of s pomočjo; na temelju (česa)
in virtue of zaradi, na temelju
in virtue whereof na temelju česar
a woman of virtue krepostna žena
a lady of easy virtue lahkomiselna, nekrepostna žena
patience is a virtue potrpežljivost je vrlina
virtue is its own reward krepost je sama sebi nagrada
to make virtue of necessity iz sile (nuje) napraviti vrlino

wait¹ [wéit] samostalnik
čakanje, čas čakanja; zavlačevanje, odlašanje; postanek
gledališče odmor, pavza; zaseda
množina, glasba pevci božičnih pesmi; božično petje
zastarelo čuvaj, stražnik

to lay wait for napraviti zasedo za
to lie in wait for biti v zasedi, na preži za (kom)

wake^(*)2 [wéik]

1. neprehodni glagol (tudi wake up)
prebuditi se, zbuditi se, postati buden; bedeti, biti buden, ostati buden, čuti
figurativno vstati, oživeti; predočiti si; zavesti se; premakniti se, zganiti se
zastarelo (ponoči) praznovati, slaviti

I usually wake early navadno se zbudim zgodaj
nature wakes in spring narava se prebudi spomladi
in my waking hours kadar sem buden
all will wake from death (ali the dead) religija vsi bodo vstali od mrtvih

2. prehodni glagol (tudi wake up)
zbuditi, prebuditi; obuditi (od mrtvih); povzročiti; oživiti; spodbuditi (to, into k)
bedeti pri (a corps mrliču)
poetično motiti, kaliti (mir itd.)

waking dream sanjarjenje
to wake ambition spodbosti častilakomnost
the noise woke me up hrup me je prebudil
she waked me up at 7 o'clock zbudila me je ob 7h
to wake the echoes dvigniti hrup, napraviti rabuko, hrumeti
the picture waked sad memories slika je obudila žalostne spomine
to wake up with a start planiti iz spanja

wall¹ [wɔ:l]

1. samostalnik
stena, zid (tudi figurativno)
(trdnjavsko) obzidje
množina, vojska utrdbe, nasip, okop; ločilna stena, pregraja, bariera; del pločnika ob zidu

within the walls znotraj zidov, v notranjosti mesta, figurativno znotraj (nekega področja)
within four walls figurativno strogo zaupno
with one's back to the wall figurativno v težavnem položaju, v škripcih
walls have ears stene (zidovi) imajo ušesa
to be up against a brick wall figurativno ne moči (iti) naprej
to give s.o. the wall odstopiti komu prostor, da lahko gre ob zidu (kot počastitev), figurativno pustiti komu prednost
to go to the wall figurativno biti pritisnjen ob zid, biti premagan, podleči, propasti; pasti pod stečaj
to meet a dead wall figurativno ne naleteti na razumevanje
to paint the devil on the wall figurativno slikati vraga na zid
to run one's head against a wall figurativno hoteti z glavo skoz zid, skušati napraviti nekaj nemogočega
to see through brick wall figurativno biti zelo bister
to send s.o. to the wall pritisniti koga ob zid, pognati koga v škripce
to take the wall of s.o. ne odstopiti komu mesta ob zidu; imeti prednost pred kom

2. pridevnik
stenski; zidni

wall clock stenska ura
wall crane tehnično konzolno dvigalo
wall creeper skalni plezavček (ptič)
wall fruit agronomija špalirsko sadje
wall game šport vrsta nogometa (v Etonu)
wall knot vozel na koncu vrvi
wall lizard zoologija sivi kuščar
wall map stenski zemljevid
wall newspaper stenski časopis, stenčas
wall painting stensko slikarstvo, slika na zidu, freska
Wall Street (W.S.) ameriško finančna četrt v New Yorku; figurativno moč ameriškega kapitala (denarja, financ)
wall tower stolp v obzidju
wall tree agronomija špalirno drevo
wall walk pokrit hodnik na grajskem, mestnem zidu za obrambo

warm¹ [wɔ:m] pridevnik (warmly prislov)
topel, ogret, vroč, razgret; strasten, goreč, zanesen, navdušen; živahen, prisrčen, prijazen, iskren
figurativno vroč, neprijeten, težaven, nevaren; nespodoben; (barva) topel, temen
pogovorno, sleng bogat, premožen, imovit
lov svež (scent sled)
blizek (cilju pri lovu)

warm with wine razgret od vina
a warm existence zagotovljena eksistenca
warm friends intimni prijatelji
warm thanks topla, prisrčna zahvala
a warm welcome topel sprejem (dobrodošlica)
warm work težko delo
I am warm toplo (vroče) mi je
to get, (to grow) warm ogreti se
to make warm ogreti, segreti
to make it warm for s.o. napraviti komu tla vroča pod nogami
this place is too warm for me figurativno tu mi gori pod nogami

water² [wɔ́:tə] prehodni glagol
(po)škropiti (streets ceste)
zalivati (plants rastline)
namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine mleko, vino)
napojiti, napajati (animals živali)
oskrbeti, oskrbovati z vodo (an engine stroj)
ekonomija povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)

to water down zvodeniti, razredčiti; figurativno omiliti, ublažiti
to water down one's claims ublažiti, zmanjšati svoje zahteve
he watered his lecture zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje
neprehodni glagol
puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino
lov iti v vodo (pes)

it made my eyes water oči so se mi zasolzile ob tem
to make s.o.'s mouth water napraviti, da se komu pocedijo sline
my mouth watered (for, after) sline so se mi pocedile (po, za)
to water the stock ekonomija izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)

wedge¹ [wedž] samostalnik
klin, predmet v obliki klina; klinasta podloga, zagozda
vojska klinasta formacija, klin; klinasta pismenka (klinopisa)

wedge writing klinopis
wedge character, inscription klinopisni znak, napis
the thin (ali small) end of the wedge figurativno slab začetek, prvi korak
to drive a wedge zabiti klin
to get in the thin end of the wedge figurativno začeti, napraviti prvi korak

welcome¹ [wélkəm]

1. samostalnik
dobrodošlica; prisrčen sprejem, pozdrav za dobrodošlico

to bid s.o. welcome želeti komu dobrodošlico
to find a ready welcome biti prijazno sprejet
to give s.o. warm welcome želeti prisrčno dobrodošlico
to wear out one's welcome pogovorno biti predolgo na obisku, utruditi svoje gostitelje

2. pridevnik
dobrodošel; iskreno vabljen; ugoden, prijeten; pooblaščen (to za)

a welcome guest dobrodošel gost
to make s.o. welcome lepo koga sprejeti
welcome as snow in harvest zelo nezaželen
you are welcome to my car moj avto vam je na voljo
to be most welcome priti kot nalašč, ravno prav
you are welcome to do it prosim (izvolite) napraviti to, samo izvolite!
Thank you. -- (You are) welcome! Hvala. -- prosim!, ni razloga za zahvalo!, ni za kaj!
and welcome (ironično) če že hočete!, zaradi mene!
May I take this book? -- Take it and welcome! Smem vzeti to knjigo? -- Kar (Le) vzemite jo!

3. medmet
dobrodošel!
pogovorno rad!, z veseljem!

welcome home to London! dobrodošel spet v Londonu!

will² [wil] samostalnik
volja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast
(= last will) pravno oporoka, poslednja volja, testament

at will po volji
of one's own will po lastni, svobodni volji, prostovoljno
with a will rad, vneto
against one's own will proti lastni volji
free will svobodna volja
an iron will železna volja
good will dobra volja, naklonjenost, blagohotnost
will to peace stremljenje po miru
tenant at will zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemo
ill will mržnja, sovraštvo
wicked will zloba
to bear s.o. ill will imeti slabe namene s kom
to have one's will, to exercise one's will izsiliti, uveljaviti svojo voljo
to make one's will napraviti (svojo) oporoko
to work one's will uveljaviti svojo voljo, doseči svoj cilj
this is my last will and testament to je moja poslednja volja (napis na oporoki)
where there's a will there's a way hoteti je moči

win^*2 [win] prehodni glagol
dobiti (from od)
pridobiti, doseči; zaslužiti, dobiti pri kartanju, v igri
vojska osvojiti, priti (do cilja); pregovoriti, premamiti
neprehodni glagol
zmagati, biti zmagovalec, imeti uspeh, priti do cilja

to win one's blue dobiti pravico za nošenje modre oznake (Oxfordske ali Cambridgeske univerze) po nastopih na dirkah, tekmah
to win s.o. to consent pregovoriti koga k privolitvi
to win one's bread služiti si (svoj) kruh
to win fame (fortune, a victory) doseči slavo (bogastvo, zmago)
to win hands down z lahkoto (igraje) zmagati
to win home priti, dospeti domov
to win loose (ali free; ali clear) otresti se, osvoboditi se
to win a livelihood preživljati se
to win £ 3 off s.o. dobiti 3 funte od koga v igri
to win gold from ore pridobivati zlato iz rude
to win a prize dobiti nagrado
to win to the shore doseči obalo, priti do obale, brega
to win one's spurs figurativno postati vitez
to win the toss dobiti pri igri za denar, pri kartanju za denar
to win one's way priti do, doseči; napraviti svojo pot, prispeti; prodreti, uspeti
to win a victory (glory) zmagati (proslaviti se)
to win a wife dobiti si, najti ženo (za zakon)

wind¹ [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče

between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti

wind up

1. neprehodni glagol
zaključiti
pogovorno končati

he wound up by saying zaključil je (svoj govor) z besedami
he'll wind up in prison on bo končal v ječi; ekonomija napraviti bankrot, bankrotirati, likvidirati se
he wound up by shooting himself nazadnje se je ustrelil

2. prehodni glagol
spraviti v tek, pognati

to be wound up to fury razjeziti se; končati, zaključiti (govor); ekonomija opraviti (affairs posle, zadeve); likvidirati (a company družbo)

wipe off prehodni glagol
obrisati, otreti; poravnati račun, plačati dolg

to wipe off one's tears obrisati si solze
to wipe off the slate figurativno pozabiti, zbrisati, "pokopati" kaj
to wipe off scores poravnati stare račune, napraviti križ čez stare prepire

word¹ [wə:d] samostalnik
beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
religija božja beseda, sveto pismo, biblija
zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
množina pričkanje, prerekanje

the words tekst, libreto
at a word na besedo, takoj
by word of mouth ustno
in so many words dobesedno, (na) kratko
word for word od besede do besede, dobesedno
beyond words neizrazljiv
on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
in a word z eno besedo, skratka
in other words z drugimi besedami
upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
a word or two beseda ali dve, nekaj besed
big words hvalisanje, širokoustenje
words and deeds besede in dejanja
burning words ognjevite, plamteče besede
fair, good words lepe, laskave besede
high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
wild and whirling words divje, nepremišljene besede
my word! prav zares! bogme!
a play upon words besedna igra
too beautiful for words neizrekljive lepote
too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
word came that... zvedelo se je, da...
to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
to have a word with imeti kratek razgovor z
to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
to have the last word imeti zadnjo besedo
he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
to leave word that... sporočiti, da...
to make no word about ne izgubljati besed o
to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
send me word! javi mi, sporoči mi!
to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
to waste words tratiti besede, zaman govoriti