Franja

appreciate [əprí:šieit]

1. prehodni glagol
oceniti; upoštevati, uvaževati; spoštovati, ceniti; razločiti; dvigati vrednost

2. neprehodni glagol
pridobivati na vrednosti, dražiti se

I appreciate your difficulty vem, da vam je težko
to appreciate the necessity zavedati se nujnosti
the dollar has appreciated just slightly tečaj dolarja se je le neznatno dvignil

argue [á:gju:]

1. prehodni glagol (for, against)
dokazovati, pobijati; pretresati; kazati

2. neprehodni glagol
pričkati se (from)
sklepati (about)
diskutirati, razpravljati

to argue against s.th. nastopiti proti čemu
it argues him to be an honest man to dokazuje, da je poštenjak
to argue for (ali in favour of) zagovarjati kaj
to argue s.o. into pregovoriti koga (da kaj stori)
to argue s.o. out of odvrniti koga od česa
to argue sagacity kazati bistroumnost
to argue the point spodbijati zadevo

assumption [əsʌ́m(p)šən] samostalnik
prevzem; privzem; podmena, predpostavka, domneva; nadutost, ošabnost, prevzetnost; vnebovzetje

on the assumption that postavimo, da, recimo, da

baffle² [bǽfl] prehodni glagol
uničiti, pokaziti; speljati v stran; zbegati, zmesti; ovirati; izigravati, preprečiti; odbijati

it baffles all description ne da se popisati, nepopisno je
to be baffled ne se znajti
to baffle s.o.'s designs prekrižati komu račune

bamboozle [bæmbú:zl] prehodni glagol
sleng (pre)slepiti, (pre)varati, ukaniti koga

figurativno to bamboozle o.s. zaleteti se
to bamboozle out s prevaro vzeti
to bamboozle into doing s.th. s prevaro prisiliti, da kaj stori

bean¹ [bi:n] samostalnik
botanika fižol; bob
sleng glava, buča
sleng denar; (kavino) zrno

every bean has its black vsak ima napake, nihče ni brez napak
broad bean bob
full of beans dobre volje, bujen; energičen
sleng to give s.o. beans dati komu popra
to know how many beans make five biti zelo bister, znajti se
sleng old bean moj dragi
not worth a bean niti počenega groša vreden
French (ali string) beans stročji fižol
like beans kar se da hitro, v največjem diru
pogovorno to get beans biti pretepen, izkupiti jo
ameriško a hill of beans malenkost
to spill the beans izdati skrivnost, izblebetati
he found the bean in the cake posrečilo se mu je

beg [beg]

1. prehodni glagol
prositi, rotiti; izprositi si

2. neprehodni glagol
beračiti, moledovati

I beg to inform you dovoljujem si vam sporočiti
I beg your pardon, beg pardon prosim, kaj ste rekli?
to beg the question smatrati zadevo za rešeno; izvijati se
to beg leave to do s.th. prositi za dovoljenje za nekaj
I beg to differ oprostite, da se z vami ne strinjam
to beg one's life prositi za pomilostitev
to beg one's bread beračiti
I beg to acknowledge v čast mi je potrditi

beggar² [bégə] prehodni glagol
spraviti na beraško palico; oropati, odvzeti

to beggar o.s. obubožati
it beggars all description ne da se popisati, nepopisno je

behove [bihóuv] prehodni glagol
biti primeren, spodobiti se

it behoves me nujno je, da (jaz)
it behoves that treba je, da

believe [bilí:v]

1. prehodni glagol
verjeti, zaupati (komu)

2. neprehodni glagol (in v)
verjeti; misliti, domnevati

to make believe hliniti, pretvarjati se, delati se
to believe in smatrati za dobro, koristno
I believe so zdi se, da je tako
I believe not mislim, da ne
ameriško, pogovorno you'd better believe it lahko mi verjamete

best² [best] samostalnik
najboljše, najprimernejše

the best najodličnejši, najboljši ljudje
at the best v najboljšem primeru
the very best najboljše od vsega
to be at one's best biti na višku
bad is the best nič dobrega ne moremo pričakovati
to do one's best do skrajnosti se potruditi
to get (ali have) the best of the bargain napraviti dobro kupčijo
make the best of your way home glej, da boš čimprej doma
to make the best of a bad bargain (ali job, business, of it) pogumno prenašati udarce usode, ne biti malodušen, ne obupati, ne zgubiti glave
to try one's best na vso moč se truditi
to the best of my power kolikor zmorem
the best is the enemy of good prevelike zahteve ovirajo napredek
with the best med najboljšimi
to have the best of both worlds izkoristiti obe možnosti
my best, my Sunday best moja najboljša, praznična obleka

better³ [bétə] prislov
bolje, primerneje

to be better bolje se počutiti
to be better off biti v boljšem položaju, biti premožnejši
I had better start bolje bi bilo, če bi že začel
you had better not bolje ne!, tega vam ne svetujem
I know better ne boste me ukanili, ne dam se potegniti za nos
ameriško, pogovorno you'd better believe it lahko mi verjameš
so much the better, all the better tem bolje
to get better okrevati
I like it none the better for it zato mi ni nič ljubši
he always knows better nič si ne da dopovedati
I thought better of it bolje sem si premislil

bill³ [bil] samostalnik
zakonski osnutek; blagajniški listek, račun, izkaz; lepak, program; seznam, inventar; menica; obtožnica; bankovec

sleng butcher's bill seznam padlih
bill of carriage tovorni list
to bring in a bill predložiti zakonski osnutek
bill of credit kreditno pismo
bill of entry carinska deklaracija
bill of delivery dostavnica
bill of exchange menica
anticipated bill of exchange pred rokom plačana menica
bill of fare jedilni list
to fill the bill ameriško ustrezati
health bill zdravniško spričevalo
clean bill of health uradno sporočilo, da so na ladji vsi zdravi
foul bill of health uradno sporočilo, da so na ladji bolniki
bill of indictment obtožnica
ameriško to till the bill biti primeren za kaj
to foot the bill plačati račun
bill of lading ladijski tovorni list
bill of mortality tedenski popis umrlih
bill of sale kupna pogodba
to pass a bill sprejeti zakonski osnutek
Bill of Rights angleška ustava iz l. 1689
to throw out a bill zavreči zakonski osnutek
to run up a bill zadolžiti se
to settle a bill poravnati račun
to post a bill nalepiti lepak
bill of sufferance dovoljenje za izvoz blaga brez carine
to take up a bill izplačati menico
theatre bill gledališki program
figurativno within the bills of mortality v Londonu ali okolici
long bill dolgoročna menica
short bill kratkoročna menica
bill of sight carinsko dovoljenje
pravno to find a true bill against sprejeti obtožnico kot upravičeno

black¹ [blæk] pridevnik
črn; temen, mračen; jezen, srdit; obupan, žalosten

black art magija
black ball črna kroglica (volitve)
to beat black and blue pošteno naklestiti
to be in s.o.'s black books biti pri kom slabo zapisan, v nemilosti
black death kuga
the devil is not so black as he is painted stvar ni tako huda, kakor je videti
to have a black dog on one's head biti zelo potrt
black drops opijeve kapljice
to get off with a black eye poceni jo odnesti
to be black in the face biti besen
as black as ink (ali soot, your hat) črn ko smola
black friar dominikanec
black frost suh mraz
black heart hudobno srce
the kettle calls the saucepan black sova sinici glavana pravi
a black letter day nesrečni dan; delavnik
black look čemeren, preteči pogled
to get a black mark priti na slab glas
Black Mary (ali Maria) zeleni Henrik
Black Monday nesrečen, kritični dan; prvi dan pouka v šoli
the black ox has trodden on his foot potrt, zaskrbljen je
black peper poper
the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
black pudding krvavica
Black Rod najvišji uradnik Gornjega doma
black rust botanika pšenična snet
a black sheep in the family črna ovca v družini
Black & Tans vzdevek britanskih čet na Irskem
to swear the black is white prisegati, da je črno belo
as black as thunder skrajno razdražen, besen
Black Watch 42. škotski polk

blaze¹ [bleiz] samostalnik
plamen, požar; sij, svit, blišč, blesk; izbruh, vzbuh
množina pekel

in a blaze v plamenu, goreč
to blow to blazes zdrobiti v prah
in the blazes of the day pri belem dnevu
go to blazes! pojdi k vragu!
like blazes kar se da, silovito, na vso moč
what the blazes kaj za vraga

blessed [blést, blésid] pridevnik (blessedly prislov)
blagoslovljen, blažen
vulgarno presnet, preklet

blessed Virgin devica Marija
of blessed memory rajnki, pokojni
I'm blessed if naj me vrag vzame, če, srečen bi bil, če bi
I am blessed if I know res ne vem
I am blessed if I do it še v glavo mi ne pade, da bi to storil
the whole blessed day ves božji dan
blessed with poln česa

blind¹ [blaind] pridevnik (blindly prislov) (to za)
slep, zaslepljen; neviden, neopazen; skrit, tajen; jalov; nepremišljen, prenagljen; topoglav, nepoučen
sleng pijan
botanika brez cveta

blind alley slepa ulica; figurativno zagata; mrtvi tir
blind-alley occupation poklic, ki nima bodočnosti
blind coal antracit
anatomija blind gut slepič
blind (drunk), blind to the world pijan ko žolna
figurativno to have (ali apply) the blind eye zatisniti oko
to go at s.th. blind na slepo srečo se česa lotiti
blind leaders of the blind tisti, ki dajejo nasvet v stvareh, ki jih sami ne razumejo
blind letter pismo brez naslova
a blind man may perchance hit the mark slepa kura zrno najde
blind man's holiday somrak
as blind as a mole (ali a beetle, an owl) čisto slep
to get on s.o.'s blind side izrabiti slabo stran koga
blind pig, blind tiger nedovoljena točilnica
blind shell slepi naboj
blind spot mrtva točka
to strike blind oslepiti
to turn a blind eye to s.th. delati se slepega za kaj
there's none so blind ne da si dopovedati
it will happen when the devil is blind to se ne bo nikdar zgodilo
blind window (door) zazidano okno (zazidana vrata)
blind side nezavarovana, slaba stran
blind corner nepregleden ulični vogal
blind in an eye na eno oko slep
blind to one's defects zaslepljen

bluff¹ [blʌf] samostalnik
strma obala ali skala; varljivo pripovedovanje, prevara, zastraševanje; bahanje

to call s.o. bluff ne se dati zastrašiti; figurativno prisiliti koga, da odkrije karte

bolt¹ [boult] samostalnik
zapah; sornik; puščica, strela; beg; snop, sveženj; bala tkanine (30 yardov); vijak z matico

behind bolt and bar za zapahi, v ječi
a bolt from the blue strela z jasnega
to do a bolt zbežati, popihati jo
to make a bolt for planiti kam
to shoot one's bolt potruditi se kar se da

brass¹ [bra:s] samostalnik
medenina, med, bron
pogovorno denar
glasba trobila
množina medeninasta posoda; nagrobna plošča, spominska plošča
ameriško, sleng častniki
figurativno nesramnost, predrznost

as bold as brass kar se da nesramen