Franja

outmoded [áutmoudid] pridevnik
zastarel, staromoden

out-of-date [áutəvdéit] pridevnik
zastarel, staromoden

out-of-fashion [áutəvfǽšən] pridevnik
zastarel, nemoderen

outworn [áutwɔ:n] pridevnik
obrabljen, ponošen
figurativno zastarel, izčrpan

overdue [óuvədjú:] pridevnik
zakasnel, zastarel, zapadel (tudi ekonomija)

the train is overdue vlak ima zamudo
overdue claim zastarela zahteva
ekonomija an overdue bill zapadla menica

passé(e) [pǽsei] pridevnik
zastarel, ovenel (lepota)

primitive¹ [prímitiv] pridevnik (primitively prislov)
prvoten, prvobiten, prastar; preprost, primitiven; zastarel, staromoden
biologija nizko razvit, primitiven
slovnica osnoven, korenski
tisk temeljen, osnoven
geologija najstarejši, pra-

primitive colour osnovna barva

rusty [rʌ́sti] (rustily prislov)
rjast, zarjavel; rjaste barve; (o blagu) ponošen, obledel
figurativno zarjavel, star, zastarel, (ki je) iz vaje; zapuščen; napókel; (redko) hripav, hreščeč; šibek; (o slanini) žarek, žaltav
figurativno trmast, čemern, godrnjav, siten

to ride (to turn) rusty biti (postati) slabe volje; razjeziti se
to get rusty zarjaveti
my German is a little rusty moja nemščina je nekoliko zastarela

slow [slóu]

1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

2. prislov
počasi

slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja

3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

4. samostalnik
(kriket) počasna žoga

stale³ [stéil]

1. pridevnik (stalely prislov)
star, nesvež, suh (kruh), trd; postan (pivo itd.); plesniv; slab, zadušljiv (zrak); izrahljen, obrabljen, ponošen, izčrpan
figurativno obrabljen, star, premlačen, banalen (dovtip itd.)
trgovina mrtev
pravno zastarel
šport preveč treniran, izčrpan

stale affidavit (zaradi poteka časa) neveljavna izjava pod prisego
stale bread nesvež, star kruh
a stale debt zastarel dolg
a stale joke premlačena šala
this athlete is stale ta lahkoatlet je pretreniran
this is stale news ta novica ni (ravno) nova

2. prehodni glagol
odvzeti (čému) svežost (čar novosti, interes); napraviti staro (brez vrednosti), obrabiti, porabiti, izčrpati
neprehodni glagol
postati zastarel (postan, plehek)
figurativno postati dolgočasen

superannuated [sjupərǽnjueitid] pridevnik
zastarel, nemoderen; ponošen, odslužen; upokojen; zastaran; prestar

superannuated spinster stara devica

time-worn [táimwɔ:n] pridevnik
izrabljen; zastarel; staromoden

archaism [á:keiizm] samostalnik
zastarelost; zastarel izraz, arhaizem

date³ [deit] samostalnik
rok, datum, doba
ameriško sestanek

(down) to date do danes
out of date zastarel, nemoderen, staromoden
at an early date prav kmalu
to bear a date biti datiran
of even date istega datuma
trgovina date of the bill (of exchange) dan izdaje menice
at long date dolgoročen
at short date kratkoročen
from date od današnjega datuma
date of expiration (ali maturity) , due date datum poteka roka
ameriško without date odložen na nedoločen čas
to make a date dogovoriti se za sestanek
of recent date nov, moderen
up to date sodoben, moderen

disuse¹ [dísjú:s] samostalnik
neraba, odvada

to fall into disuse ne se več uporabljati, biti zastarel

disuse² [dísjú:z] prehodni glagol
ne uporabljati, odvaditi

disused zastarel

explode [iksplóud]

1. prehodni glagol
v zrak spustiti
figurativno zavreči, odpraviti, uničiti

2. neprehodni glagol
razpočiti se, eksplodirati, razleteti se; izbruhniti

to explode with laughter zakrohotati se
to explode with fury pobesneti
exploded zastarel

fashion¹ [fǽšən] samostalnik
oblika, kroj, moda; način, navada; obnašanje, vedenje

after (ali in) a fashion kolikor toliko, ne posebno zadovoljivo
to bring into fashion, to launch a fashion vpeljati v modo
after the fashion of po, kot
in (the) fashion moderen, moden
out of fashion zastarel, nemoderen
to come into fashion postati moden
to go out of fashion priti iz mode
to set a fashion vpeljati modo
to follow the fashion po modi se ravnati
in one's own fashion po svoje
to walk crab fashion iti rakovo pot
to set the fashion voditi v modi
the latest fashion zadnja moda
rank and fashion imenitniki
at the height of fashion po najnovejši modi

map¹ [mæp] samostalnik
zemljevid, zemljepisna karta

pogovorno on the map važen
not on the map nemogoč, komaj verjeten
pogovorno off the map pozabljen, zastarel
to wipe off the map zravnati (mesto) z zemljo
figurativno to put on the map dati veljavo, uveljaviti
map grid koordinatna mreža

number¹ [nʌ́mbə] samostalnik
število, številka; zvezek, številka (revije, časopisa)
slovnica število (in the singular number)
točka programa
glasba, sleng popevka, ritem
poetično, množina stihi
sleng tip, patron

figurativno back number pozabljen (zastarel) človek (stvar)
science of numbers aritmetika
number one ego, jaz; navtika prvi častnik
golden number število, po katerem se izračuna datum Velike noči
ekonomija to raise to the full number kompletirati, popolniti
to appear in numbers izhajati v zvezkih
issued in numbers izdano v nadaljevankah, izdano v zvezkih
in round numbers okroglo
in number številčno, po številu
times without number neštetokrat
numbers of times često; vedno znova
without number neštevilno
pogovorno to have (got) s.o.'s number koga dobro poznati, koga do dna spregledati
to look after (ali take care of) number one misliti le na lastno korist
to lose the number of one's mess umreti
his number is (ali goes) up dnevi so mu šteti
one of their number nekdo iz njihove sredine
he is not of our number ne spada k nam
he is my opposite number in London on ima v Londonu isti položaj kot jaz tukaj