Franja

bird [bə:d] samostalnik
ptič, ptičica
sleng deklica, dečko, oseba
ameriško, sleng navdušenec; čudak

figurativno old bird lisjak, zvitorepec, tič
to do s.th. like a bird zelo rad, z lahkoto kaj narediti
bird of calm vodomec
the early bird catches the worm rana ura zlata ura
cock bird ptičji samec
birds of a feather flock together ene vrste ptiči skupaj letijo, Šimen Šimnu gode
fine feathers make fine birds obleka dela človeka
to give the bird zavrniti, odkloniti, izžvižgati
a bird in the hand is worth two in the bush boljši danes vrabec kakor jutri zajec, bolje drži ga kot lovi ga
hen bird ptičja samica
to hit the bird in the eye v črno zadeti
bird of Jove orel
bird of Juno pav
to kill two birds with one stone dve stvari hkrati opraviti, dve muhi naenkrat ubiti
a little bird told me so nekdo (ne smem ali nočem povedati, kdo) mi je povedal
bird of paradise rajska ptica, rajčica
an old bird is not caught with chaff star lisjak ne gre na limanice
bird of passage ptica selivka
bird of prey ptica roparica
a queer (gay) bird čudak (veseljak)
a wise old bird zvitorepec

Blighty [bláiti] samostalnik
britanska angleščina, vojska, sleng dom, domovina, Anglija

a Blighty one rana, zaradi katere pošljejo ranjenca domov

dirty¹ [də́:ti] pridevnik (dirtily prislov)
umazan, blaten
figurativno prostaški, nizkoten, podel; grd; opolzek

to do the dirty on s.o. izrabiti stisko koga, grdo z njim ravnati
to wash the dirty linen in public javno govoriti ali pisati o neprijetnih osebnih zadevah
dirty weather deževno, slabo vreme
dirty work umazano, neprijetno delo; lopovščina
dirty trick surovost, prostaštvo
dirty wound vneta rana

early¹ [ə́:li] pridevnik
zgodnji; prezgodnji; prvi, prvoten, začeten

the early bird catches (ali gets) the worm rana ura zlata ura
one's early days zgodnja mladost
to keep early hours zgodaj leči in zgodaj vstati
at your earliest convenience čimprej
at an early date kmalu, v bližnji bodočnosti
it is early days yet je še prezgodaj, še ni čas
an early riser zgodnji vstajalec, -lka

early² [ə́:li] prislov
zgodaj, rano; davno

as early as in June že junija
early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise rana ura zlata ura
early in life v rani mladosti
to get up early zgodaj vstati; biti zvit
early in the year v začetku leta

hurt^*2 [hə:t]

1. prehodni glagol
poškodovati, raniti, zadajati rane (tudi figurativno)
škoditi komu; užatiti koga

2. neprehodni glagol
boleti, peči

my hand hurts roka me boli
my wound hurts rana me peče
that won't hurt to nič ne škodi
to hurt s.o.'s feelings raniti komu čustva

open¹ [óupən] pridevnik (openly prislov)
odprt (tudi medicina npr. rana)
svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
figurativno dovzeten (to za)
figurativno izpostavljen (to čemu)
odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
ekonomija odprt, tekoč (račun)
slovnica odprt (vokal, zlog)
navtika ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air na prostem
with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
to be open with biti s kom odkritosrčen
to be open to biti za kaj dovzeten
open and above board odkritosrčen
pravno in open court v javni razpravi
pravno open and shut case nezapleten primer
open day jasen dan
ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
to force an open door izrabljati darežljivega človeka
with open ears pazljivo (poslušati)
with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
to keep a day open pridržati si prost dan
to keep open house (ali door) biti gostoljuben
to lay open razodeti, odkriti, pokazati
to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
open ice led, skozi katerega je še možna plovba
open letter odprto pismo (v časopisu)
to leave open pustiti(vprašanje) odprto
to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
to lie open to biti izpostavljen
ekonomija open market svoboden trg
an open mind bistra glava
with open mouth z odprtimi usti
vojska open order razmaknjena vojaška formacija
open port odprta luka
open question odprto vprašanje
open secret javna tajna
open sesame lahek dostop
ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
open spaces javni parki (zemljišča)
open season za lov in ribolov dovoljena sezona
open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
open time čas, dovoljen za lov
to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
open water plovna, nezaledenela voda
open weather milo vreme
open winter mila zima

running² [rʌ́niŋ] pridevnik
ki teče, tekoč, bežen; v teku, v pogonu, nepretrgan, neprestan; zapovrsten, zaporeden, po vrsti
ekonomija tekoči, odprt (račun)
ekonomija krožeč, v obtoku (denar); (o rani) gnoječ se, gnojen
botanika vitičast, plazivski

for five days running pet dni zaporedoma
three times running trikrat zaporedoma
per running meter za tekoči meter
running account tekoči ali odprt račun
running block gibljiv, tekoč škripec
running cold nahod
running commentary (radio) poročilo, komentar o dnevnih dogodkih
running debts tekoči, viseči dolgovi
running expenses (tekoči) obratni stroški
running fire vojska hitro streljanje
running glance bežen pogled
running ground premičen, gibljiv teren
running hand ležeča pisava
(long, high) running jump skok z zaletom (v daljino, v višino)
running knot petlja
running month tekoči mesec
running number tekoča, zaporedna številka
running sore gnoječa se rana
running speed hitrost vožnje
running spring živ studenec
running start leteči start
running water tekoča voda

superficial [sju:pəfíšl] pridevnik (superficially prislov)
površinski, kvadraten
figurativno površen, nenatančen
figurativno plitev

50 superficial feet 50 kvadratnih čevljev
superficial measurement površinska mera
a superficial novel plitev roman
superficial observer površen opazovalec
superficial strata površinske plasti
superficial wound površinska rana (na koži)

ugly¹ [ʌ́gli] pridevnik
grd, nelep; odvraten, ostuden, ogaben; gnusen; umazan; neprijeten
ameriško, pogovorno prepirljiv, hudoben, zlohoten; nevaren, preteč (oblak); kritičen

as ugly as sin grd kot smrtni greh
an ugly customer zoprn, neprijeten, nevaren človek
an ugly crime podel zločin
an ugly face grd obraz
ugly duckling grda račka (ki se pozneje razvije v lepega laboda)
an ugly job težavna, zoprna, neprijetna zadeva (delo)
an ugly wound grda, nevarna rana
ugly symptoms nevarni simptomi
to look ugly biti grde, neprijetne zunanjosti (oseba); slabo, neugodno se obrniti (položaj)
to grow ugly postati grd
things have an ugly look stvari se grdo, neprijetno obračajo
the sky looks ugly nebo obeta grdo vreme

vital [váitl]

1. pridevnik (vitally prislov)
življenjski, življenjsko važen, nujno potreben, vitalen
poetično živ, ki živi; življenjsko nevaren, smrten, poguben, usodepoln
figurativno biten, bitno važen, bistven, glaven, osnoven; odločilen; živahen, vitalen, poln poleta (elana)

vital force, necessity življenjska moč, potreba (nuja)
vital interests življenjsko važni interesi
your help is vital to us vaša pomoč nam je neobhodno potrebna
of vital importance življenske važnosti
a vital mistake usodepolna napaka
vital spirits življenjska energija
vital statistics šaljivo obseg prsi, pasu in bokov pri ženski
a vital wound smrtonosna rana

2. samostalnik
množina vitalni organi (neobhodno potrebni za življenje)
figurativno bistvo; važni sestavni deli

will^*1 [wil, wəl]
nedoločnik in velelnik manjkata
1. in 3. os. ednina will
2. os. ednina (you) will
zastarelo (thou) wilt
množina will
preteklik would [wud, wəd]
2. os. preteklik, zastarelo (thou) wouldst
pretekli deležnik wold [wóuld] would

I. pomožni (s sledečim nedoločnikom brez to)

1. (za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. ednine in množine, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. ednine in množine)

he will see very soon bo kmalu videl
I will not come back ne bo me (več) nazaj

2.
hoteti, biti voljan ali pripravljen:

will (would) you pass me the bread, please mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?
the wound will not heal rana se noče (ne mara) zaceliti
boys will be boys dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti

3.
(v pogojnih stavkih):

he would do it if he could on bi to naredil, ko bi mogel

4.
biti navajen, imeti navado:

he will sit here for hours ima navado ure in ure tu presedeti
she would take a short walk every day imela je navado iti vsak dan na kratek sprehod
it would appear kazno je

II. neprehodni glagol & prehodni glagol
hoteti, želeti:

what will you? kaj hočeš (želiš)?
as you will kakor hočeš
I would it were otherwise! hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!
(I) would I were a bird! hotel bi biti ptica!
I will to God! bog daj!
I could not do it even if I would ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotel