Franja

joint¹ [džɔ́int] pridevnik (jointly prislov)
skupen, združen; spojen, sestavljen; solidaren

ekonomija joint account skupen račun
joint commission mešana komisija
joint chiefs of staff skupna vrhovna komanda
joint heir sodedič
joint liability solidarno jamstvo
joint ownership solastništvo
joint rate skupna vozninska tarifa
joint stock delniški kapital
joint-stock company delniška družba
joint undertaking sodelništvo
joint venture združeno podjetje, priložnostna trgovska družba
pravno joint and several skupen dolg
pravno joint and several liability skupno poroštvo za plačilo dolga
pravno joint and several note skupna obveza za plačilo dolga
for their joint lives dokler oba (vsi) živita (živijo)
pravno joint offender sokrivec
pravno joint plaintiff sotožnik

mail-order [méilɔ:də] samostalnik
naročilo po pošti

mail-order house (ali firm) trgovsko podjetje, ki prodaja samo preko pošte

mill¹ [mil] samostalnik
mlin; tovarna, predilnica
zaničevalno "fabriciranje" (diplom)
sleng pretep

coffee mill kavni mlinček
cotton mill bombažna predilnica
paper mill papirnica (tovarna)
saw mill žaga (podjetje)
sugar mill sladkorna tovarna
wind-mill mlin na veter
spinning mill predilnica
the mills of God grind slowly božji mlini meljejo počasi
to draw water to one's mill napeljati vodo na svoj mlin
figurativno that is grist to his mill to je voda na njegov mlin
figurativno to go through the mill iti skozi trdo šolo, mnogo preživeti
figurativno to put s.o. through the mill komu kri puščati, preizkusiti koga
to have been through the mill mnogo pretrpeti

multiple¹ [mʌ́ltipl] pridevnik (multiply prislov)
mnogovrsten, mnogodelen, mnogokraten

agronomija multiple cropping večkratno obdelovanje njive v enem letu
tehnično multiple die mnogovrstno orodje
multiple dwelling večdružinska hiša
multiple firm podjetje z več podružnicami
multiple mark znak množenja (x)
ekonomija multiple production serijska proizvodnja
medicina multiple sclerosis skleroza multipleks
multiple shop trgovina z več podruinicami

open¹ [óupən] pridevnik (openly prislov)
odprt (tudi medicina npr. rana)
svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
figurativno dovzeten (to za)
figurativno izpostavljen (to čemu)
odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
ekonomija odprt, tekoč (račun)
slovnica odprt (vokal, zlog)
navtika ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air na prostem
with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
to be open with biti s kom odkritosrčen
to be open to biti za kaj dovzeten
open and above board odkritosrčen
pravno in open court v javni razpravi
pravno open and shut case nezapleten primer
open day jasen dan
ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
to force an open door izrabljati darežljivega človeka
with open ears pazljivo (poslušati)
with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
to keep a day open pridržati si prost dan
to keep open house (ali door) biti gostoljuben
to lay open razodeti, odkriti, pokazati
to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
open ice led, skozi katerega je še možna plovba
open letter odprto pismo (v časopisu)
to leave open pustiti(vprašanje) odprto
to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
to lie open to biti izpostavljen
ekonomija open market svoboden trg
an open mind bistra glava
with open mouth z odprtimi usti
vojska open order razmaknjena vojaška formacija
open port odprta luka
open question odprto vprašanje
open secret javna tajna
open sesame lahek dostop
ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
open spaces javni parki (zemljišča)
open season za lov in ribolov dovoljena sezona
open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
open time čas, dovoljen za lov
to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
open water plovna, nezaledenela voda
open weather milo vreme
open winter mila zima

parent [pɛ́ərənt] samostalnik
roditelj, oče, mati; prednik, praoče, pramati
množina starši
figurativno vir, izvor

parent craft matična ladja
ekonomija parent bank (enterprise) matična banka (podjetje)
parent frequencies primarne frekvence
parent plant matična rastlina
geologija parent rock prvotna rudnata kamnina
parent form prvotna oblika

pay-roll [péiroul] britanska angleščina samostalnik
plačilna lista

to have (ali keep) s.o. on one's pay-roll zaposlovati koga
to be off the pay-roll biti odpuščen, biti brezposeln
he is no longer on our pay-roll ne dela več pri nas
the firm has a huge pay-roll podjetje ima mnogo delavcev

plough² [pláu]

1. prehodni glagol
britanska angleščina orati, preorati; plužiti, brazditi
figurativno utirati pot
navtika brazditi, sekati valove (ladja)
sleng vreči pri izpitu

2. neprehodni glagol
orati, plužiti, brazdati; truditi se, mučiti se, prebijati se
sleng pasti pri izpitu

to plough a lonely furrow opravljati svoje delo sam
to plough the sands mučiti se zaman
to plough the sea ploviti po morju
to plough ahead neutrudno delati naprej, počasi napredovati
to plough back obogatiti zemljo (s travo, deteljo), figurativno ponovno vložiti dobiček v podjetje
to plough out izkopati, preorati
to plough under podorati, spodkopati
to plough up zorati
to plough through prebijati se skozi, prebiti se
to plough one's way utirati si pot

rope in prehodni glagol
ograditi (z vrvjo)

to rope s.o. in vpreči koga v delo; pritegniti, primamiti koga v podjetje; sleng aretirati; sleng (pri)dobiti
rope s.o. into doing s.th. premamiti koga, da nekaj naredi

ruinous [rúinəs] pridevnik (ruinously prislov)
ki se bo vsak čas podrl, rušljiv, razpadajoč, trhel, preperel; prhek; porušen, podrt, propadel; nevaren, škodljiv, poguben, strašen, strahoten, uničevalen

ruinous heap kup ruševin
ruinous methods škodljive, pogubne metode
ruinous price ogromna cena; slepa cena
ruinously high prices strašansko visoke cene
a ruinous project vratolomno podjetje, podvig

run^*2 [rʌn] neprehodni glagol & prehodni glagol

I. neprehodni glagol

1.
teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se (from od)
popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na)
hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se (for za)
biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)

to run amok (amuck) pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad seboj
to run for it, to cut and run pogovorno popihati jo, zbežati
to run foul of trčiti z
to run to help hiteti na pomoč
to run with the hare and hunt with the hounds figurativno skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankama
this idea keeps running through my head ta ideja mi ne gre iz glave
run for your lives! reši se, kdor se more!
to run for luck ameriško poskusiti kaj na slepo srečo
to run mad zblazneti, znoreti
to run to meet s.o. teči komu naproti
to run to meet one's troubles figurativno vnaprej si delati skrbi
the news ran like wildfire novica se je širila kot blisk
to run for an office potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)
he who runs may read it figurativno na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumeti
school runs from 8 to 12 šola (pouk) traja od 8 do 12
a thought ran through my head misel mi je šinila v glavo
to run from one topic to another skakati z ene téme na drugo
time runs fast čas beži, hitro teče
this train is running every hour ta vlak vozi vsako uro
to run on the wheels figurativno gladko iti

2.
vrteti se, obračati se (on okoli)
premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se
pravno ostati v veljavi
gledališče biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, biti

running ice topeči se led
three days running tri dni zaporedoma
the bill has three months to run menica ima rok treh mesecev
my blood ran cold figurativno kri mi je poledenela v žilah
it runs in his blood to mu je v krvi
he is running with blood kri ga je oblila
the colour runs in the washing barva pušča pri pranju
the course runs at par tečaj (kurz) je (stoji) al pari
to run dry posušiti se; biti prazen; figurativno onemoči, biti izčrpan
eyes run oči se solzijo
my face runs with sweat pot mi teče po obrazu
it runs in the family to je v družini
to run to fat (z)rediti se, postati debel
the feelings are running high duhovi so razburjeni
the garden runs east vrt sega, se razteza proti vzhodu
to run high dvigati se, rasti
to run hot postati vroč, segreti se
the lease runs for ten years zakupna pogodba teče, velja deset let
that makes my mouth run sline se mi pocede ob tem
my nose runs iz nosa mi teče
oats run 40 pounds the bushel cena za oves je 40 funtov bušel
to run riot (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrasti
to run round in cercles figurativno kazati veliko aktivnost, a malo uspeha
the salade runs to seed solata gre v cvetje
sea runs high morje je razburkano
that runs to sentiment to sega, gre človeku do srca
we ran short of coal premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premoga
my supplies are running low moje zaloge se manjšajo, gredo h kraju
my talent does not run that way za to nimam nobenega daru
my tastes do not run that way za to nimam smisla
to run true to form (type) ustrezati pričakovanjem
still waters run deep tiha voda globoko dere
to run wild podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljiv
words ran high padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanja
the words of this passage run thus besede tega odstavka se glasé (takole)
the works have ceased running tovarna je ustavila delo

II. prehodni glagol

1.
preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo
figurativno meriti se (s kom); dirkati
lov poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)

the disease runs its course bolezen gre svojo pot
to run a blockade vojska prebiti blokado
to run s.o. close (hard) teči za kom, biti komu za petami
to run the country zbežati iz dežele
to run errands opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkih
to run the guard neopazno iti mimo (skozi) straže
to run 30 knots navtika pluti s hitrostjo 30 vozlov
to run a red light (stop sign) voziti skozi rdečo luč (znak stop)
to run messages prinašati, prinesti sporočila
to run a parallel too far predaleč iti v primerjavi
to run a race tekmovati v teku (dirki), dirkati
to run races prirediti dirke
to run the rapids prevoziti brzice
to run a rumour back to its source zasledovati govorico do njenega izvira
to run a scent iti za sledjo, slediti sledi
we must let the things run its course moramo pustiti, da gre stvar svojo pot
I'll run you to the tree over there tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa

2.
upravijati, voditi; predelati (into v)
spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti (into v)
zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata (for za)
izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato)
ameriško potegniti (črto, mejo)

to run an account with kupovati na račun (pri kaki tvrdki)
to run brandy tihotapiti žganje
to run one's car into a wall zaleteti se z avtom v zid
to run the danger biti v nevarnosti
to run debts biti v dolgovih, zabresti v dolgove
I ran myself into difficulties zašel sem v težave
to run one's fingers through one's hair (hitro) iti si s prsti skozi lase
to run a firm into debt spraviti tvrdko v dolgove
to run one's fortune poskusiti svojo srečo
to run the gauntlet figurativno biti izpostavljen ostri kritiki
to run one's head against the wall zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figurativno)
to run a horse goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirko
to run lead into bullets liti krogle iz svinca
to run logs sploviti hlode, les
I ran a nail into my foot zadrl sem si žebelj v nogo
to run a newspaper izdajati časopis
to run oneself to a standstill ustaviti se
to run risks tvegati, riskirati
to run a ship aground zapeljati ladjo na sipino
to run the show sleng, figurativno biti šef, voditi (neko) podjetje
he runs the whole show on vodi vse
to run a high temperature medicina imeti visoko vročino
to run a town upravljati mesto
to run a special train dati v promet poseben vlak

scope [skóup] samostalnik
področje (delovanja), območje, delokrog; duševno obzorje; obseg, prostor, okvir; doseg, domet, streljaj
navtika dolžina verige ali vrvi; (redko) cilj, (glavni) namen

a man of wide scope daljnoviden človek
an undertaking of wide scope široko zasnovano podjetje
that is beyond (within) my scope to je zunaj (znotraj) mojega področja
to give scope to s.o. da(ja)ti, nuditi široko polje delovanja komu
to give one's fancy full scope dati prosto pot (polet) svoji fantaziji

shop¹ [šɔp] samostalnik
prodajalna, trgovina, trgovski lokal, blagovnica; delavnica, popravljalnica, oddelek (v tovarni)
sleng ustanova, šola, univerza; zgradba, prebivališče; poklic, stroka, stvari v zvezi s poklicem, s stroko
sleng zapor

all over the shop sleng v neredu, razmetano po vseh kotih, na vse strani
at our shop pri nas (doma, v naši šoli itd.)
the shop britanska angleščina, sleng vojaška akademija, britanska angleščina, sleng Spodnji dom parlamenta
baker's shop pekarna
chemist's shop lekarna
fitting-shop montažna hala
tobacco shop trafika
the other shop konkurenca, konkurenčno (rivalsko) podjetje, ustanova ipd.
to come to the wrong shop figurativno obrniti se na nepravi naslov, slabo naleteti
to keep a shop imeti prodajalno
to set up shop odpreti trgovino
to shut up shop figurativno zapreti prodajalno (botego), nehati z nekim delom
to sink the shop figurativno vzdržati se govorenja o strokovnih (poklicnih) stvareh; prikrivati svoj poklic
to smell of the shop figurativno biti preveč strokoven (poklicen)
to talk shop govoriti (samo) o svoji stroki
he wants to boss the whole shop on hoče vse dirigirati (komandirati)

utility [ju:tíliti] samostalnik
korist, prid, koristnost, koristna stvar
filozofija korist, sreča, blagor

of utility koristen
of no utility nekoristen
utility goods blago široke potrošnje
utility (man) priložnostni delavec, faktotum, dekle za vsa dela, gledališče igralec za manjše vloge
public utility splošna korist
(public) utility company ameriško javno uslužnostno (servisno) podjetje (pošta, železnica ipd.)
utility car manjši avto