Franja

initial¹ [iníšəl] pridevnik (initially prislov)
začeten, prvoten

ekonomija initial capital začetni kapital
initial capital expenditure ustanovni stroški
initial dividend odbitna dividenda
initial salary začetna plača
initial word kratica, sestavljena iz začetnih črk (npr. UNRA)

keeper [kí:pə] samostalnik
varuh, čuvaj, paznik; oskrbnik; rejec (v zloženkah npr. beekeeper čebelar)
upravitelj, kustos; lastnik (zlasti v zloženkah npr. innkeeper gostilničar)
kretničar; negovalec, bolničar

tech varovalni obroč, protimatica; zapirač (kavelj, kljuka); kar se ne kvari
this apple is a a good keeper to jabolko se dobro drži
britanska angleščina Lord Keeper of the Great Seal varuh državnega pečata
Keeper of Manuscripts vodja oddelka za čuvanje rokopisov
keeper of the minutes zapisnikar

languaged [lǽŋgwidžd] pridevnik
v sestavljenkah (npr. many languaged mnogojezičen, ki govori mnogo jezikov)
ki dobro pozna kakšen jezik; (dobro itd.) formuliran, izražen

lay^*1 [lei]

1. prehodni glagol
položiti, polagati, odložiti, odlagati, postaviti; (z)nesti jajca, pripraviti (kurjavo, mizo) prekriti podložiti obložiti (with , tla itd. s čim)
nanesti (barvo); predložiti, vložiti (npr. zahtevo, before pri)
pripisati, pripisovati (to komu)
zasnovati (načrt); poleči (žito); pomiriti, umiriti, ublažiti (veter, valove)
vojska nameriti (top); splesti (vrv); naložiti (kazen), na.ložiti jih komu; zastaviti (čast, glavo)
vulgarno spolno občevati

2. neprehodni glagol
valiti (jajca); staviti

to lay one's accounts with računati s kom ali čim
to lay an accusation against obtožiti, vložiti tožbo
to lay an ambush (ali snare, trap) pripraviti zasedo
to lay bare razgaliti, odkriti
to lay bricks polagati opeko
to lay blame on zvaliti krivdo na koga
to lay blows (ali stick, it) on naložiti jih komu
to lay one's bones položiti svoje kosti, pokopati
to lay claim to postaviti svojo zahtevo; zahtevati kaj zase
to lay a coat of paint premazati z barvo
to lay the cloth (ali the table) pogrniti, pripraviti mizo
to lay s.th. to s.o.'s charge (ali at s.o.'s door) zvaliti krivdo na koga
to lay the damages at zahtevati od koga povračilo za škodo
to lay the dust poškropiti, da se poleže prah
to lay eyes on zagledati, opaziti
to lay field to field povečati posest z nakupom mejnih njiv
to lay fault to s.o. pripisati komu krivdo
to lay the fire podkuriti peč
to lay one's finger on s prstom kaj pokazati, najti
to lay a finger on položiti roko na koga, tepsti
to lay for zalezovati, čakati v zasedi
to lay hands on dobiti v roke, polastiti se, dvigniti roko na koga
to lay hands on o.s. napraviti samomor
to lay (fast) by the heels zapreti v ječo
to lay hold on (ali of) zgrabiti, prijeti; figurativno ujeti se za kaj
to lay one's hopes on veliko pričakovati od, staviti upe na
to lay heads together stikati glave, posvetovati se
to lay s.th. to heart gnati si kaj k srau, položiti na srce
to lay a ghost pregnati duha
to lay an information against prijaviti koga
to lay low (ali in the dust) podreti, pobiti na tla; figurativno ponižati
to lay lunch pripraviti mizo za kosilo
to lay open odkriti, razodeti
to lay o.s. open izpostaviti se
to lay s.th. on the shelf odložiti kakšno delo
to lay to sleep (ali rest) položiti k počitku; figurativno pokopati
to lay (great, little) store upon pripisovati (veliko, majhno) važnost čemu
to lay siege to oblegati
to lay stress (ali weight, emphasis) on dati poseben povdarek čemu
to lay one's shirt on vse zastaviti
the scene is laid in Paris odigrava se v Parizu
to lay troops (on) nastaniti čete (pri)
to lay s.o. under an obligation naložiti komu nalogo
to lay s.o. under necessity prisiliti koga
to lay s.o. under contribution pripraviti koga, da kaj prispeva
to lay a wager staviti
to lay waste opustošiti
to lay wait for čakati koga v zasedi
to lay the whip to s.o.'s back (pre)bičati koga
the wind is laid veter se je umiril

less⁵ [-lis] pripona
brez (npr. cildless brez otrok)

-let [-lit] pripona
pomanjševalni sufiks (npr. townlet mestece)

-like⁸ [laik] pripona
kakor, sličen (npr. boylike ko deček, fantovski)

lose^* [lu:z]

1. prehodni glagol
izgubiti, založiti (kam), zapraviti (čas), zatratiti; rešiti se česa; zgrešiti, izgubiti spred oči; zamuditi (vlak, priliko); zaostajati (ura); izgube stati

2. neprehodni glagol
imeti izgubo (by s, on pri)
izgubiti (in; npr. in weight shujšati)
izgubiti, biti premagan, podleči (to; npr. to another team)

to lose one's balance izgubiti ravnotežje
to lose caste izgubiti družabni položaj
to lose face izgubiti ugled
to lose ground umikati se, nazadovati, propadati
figurativno to lose one's head izgubiti glavo
to lose heart izgubiti pogum
to lose one's heart to zaljubiti se
to lose o.s.; ali to lose one's way zaiti, izgubiti se
to lose o.s. in zatopiti se v kaj, izgubiti se v čem
ameriško lose out to izgubiti v korist drugega
to lose one's reason (ali mind) znoreti, pobesneti
ameriško to lose one's shirt vse izgubiti
to lose sight of izgubiti spred oči, pozabiti
to lose patience (ali one's temper) izgubiti živce, razjeziti se
to lose the thread izgubiti nit (predavanja itd.)
to lose track of izgubiti sled za kom ali čim
this will lose you your position to te bo stalo položaja, zaradi tega boš izgubil svoj položaj

man³ [mæn] pridevnik
moškega spola (npr. man cook kuhar)

masted [má:stid] pridevnik
ki ima jambore (npr. three-masted)

master¹ [má:stə] samostalnik
gospodar; predstojnik, delodajalec; lastnik (hiše, psa itd.); mojster (obrtnik in umetnik); kapitan trgovske ladje
(tudi britanska angleščina) učitelj, profesor
britanska angleščina rektor, ravnatelj (v nekih kolegijih)
umetnost mojster, umetnina (starejšega mojstra)
univerza magister; gospodič (nagovor za fante višjih slojev do 16. leta)
britanska angleščina vodja, čuvar (v naslovih na angleškem dvoru)
pravno glavni sodni zapisnikar, glavni arhivar na soditču; matrica gramofonske plošče

the Master Kristus
to be master of s.th. obvladati kaj
to be one's own master biti svoj gospodar, biti neodvisen
to be master of one's time razpolagati s svojim časom
to be master of o.s. obvladati se
like master like man kakršen gospodar, tak sluga
master and man gospodar in delavec (sluga)
to make o.s. master of s.th. polastiti se česa, obvladati kaj
Master of Arts magister filozofije
Master of Science magister naravoznanstva
Master of Ceremonies šef ceremoniala
Master of (the) Hounds vodja lova
Master of the Horse dvorni konjar
zgodovina Master of the Revels vodja dvorne svečanosti
master mariner kapitan trgovske ladje
ameriško, ekonomija master agreement okvirna tarifa
glasba master chord prevladujoč trozvok
master copy originalni izvod (dokumenta, filma, plošče), avtorski izvod (literarnega dela)
tehnično master pattern vzorčni model
zgodovina master singer mojster pevec (nemški pesniki 14: 16. stol.)
master tooth podočnik (zob)
master touch mojstrstvo; uglajenost, zadnja ugladitev, izpiljenje (npr. teksta)
tehnično master wheel glavno pogonsko kolo

nominal [nɔ́minəl] pridevnik (nominally prislov)
nominalen, imenski, po imenu; neznaten, majhen
slovnica samostalniški

ekonomija nominal capital osnovni kapital
pravno nominal consideration formalno povračilo
nominal rank častni naslov, naslov samo po imenu (npr. konzul)
ekonomija nominal par imenska vrednost
ekonomija nominal parity pariteta imenske vrednosti
ekonomija nominal interest nominalna obrestna mera
ekonomija nominal price nominalna (nizka) cena
ekonomija, tehnično nominal value nominalna vrednost
slovnica nominal inflexion samostalniška sklanjatev

number² [nʌ́mbə] prehodni glagol
numerirati, oštevilčiti; šteti, računati, znašati

to number among (ali in, with) prištevati (med, k, npr. prijatelje)
to number off odšteti
his days are numbered dnevi so mu šteti

O' [ou, ə] predpona
pri irskih imenih (npr. O'Brian)

open¹ [óupən] pridevnik (openly prislov)
odprt (tudi medicina npr. rana)
svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
figurativno dovzeten (to za)
figurativno izpostavljen (to čemu)
odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
ekonomija odprt, tekoč (račun)
slovnica odprt (vokal, zlog)
navtika ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air na prostem
with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
to be open with biti s kom odkritosrčen
to be open to biti za kaj dovzeten
open and above board odkritosrčen
pravno in open court v javni razpravi
pravno open and shut case nezapleten primer
open day jasen dan
ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
to force an open door izrabljati darežljivega človeka
with open ears pazljivo (poslušati)
with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
to keep a day open pridržati si prost dan
to keep open house (ali door) biti gostoljuben
to lay open razodeti, odkriti, pokazati
to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
open ice led, skozi katerega je še možna plovba
open letter odprto pismo (v časopisu)
to leave open pustiti(vprašanje) odprto
to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
to lie open to biti izpostavljen
ekonomija open market svoboden trg
an open mind bistra glava
with open mouth z odprtimi usti
vojska open order razmaknjena vojaška formacija
open port odprta luka
open question odprto vprašanje
open secret javna tajna
open sesame lahek dostop
ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
open spaces javni parki (zemljišča)
open season za lov in ribolov dovoljena sezona
open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
open time čas, dovoljen za lov
to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
open water plovna, nezaledenela voda
open weather milo vreme
open winter mila zima

open³ [óupən]

1. prehodni glagol
odpreti (tudi ekonomija npr. račun)
začeti, odpreti (tržišče, pogajanja itd.); razkriti (čustva, misli)
pravno pustiti odprto
navtika zagledati (skrit objekt)

2. neprehodni glagol
odpreti se
figurativno razkriti se (to komu)
odpirati se v, na; gledati kam, voditi kam (vrata, okno)
navtika prikazati se (kopno)

to open the ball začeti prepir, biti spredaj
to open bowels izprazniti čreva
to open the door to dati možnost za kaj
to open one's eyes začudeno pogledati
to open the eyes of s.o. odpreti komu oči
vojska to open fire začeti streljati
to open ground zaorati
to open one's heart to odpreti srce, odkriti svoja čustva
to open into (onto) odpirati se v (na)
not to open lips ne odpreti ust
to open one's mouth odpreti usta
to open o.s. to s.o. zaupati (razodeti) se komu

-owned [óund] pridevnik
(v sestavljenkah) ki pripada, ki je v posesti (npr. state-owned državen)

pack² [pæk]

1. prehodni glagol
pakirati, zaviti, zavijati, omotati, zložiti, zlagati; natlačiti, nagnesti, stlačiti, stisniti, stiskati, zmašiti; konservirati; zbrati (porotnike, karte) v svojo korist
tehnično zatesniti zabrtviti; natovoriti (konja), nakladati
ameriško, pogovorno imeti pri sebi, vsebovati
medicina pripraviti zdravilni ovitek

2. neprehodni glagol
natlačiti se, nagnesti se, stisniti se, stiskati se; pripraviti se za pot; zbirati se v trope

packed like sardines stisnjeni kakor sardine v škatli
a packed house popolnoma zasedena hiša
packed with poln česa (npr. avto)
I am packed gotov sem s pakiranjem
ameriško, šport to pack a hard punch močno udariti (boks)
ameriško the book packs a wealth of information knjiga je zelo poučna
to pack s.o. back poslati koga nazaj
to send s.o. packing nagnati, spoditi koga
to pack one's traps odpraviti se na pot
navtika to pack (ali put) on all sails razpeti vsa jadra

pale³ [péil] samostalnik
kol, lata; ograja, meja; obseg, ozemlje, ograjeno ozemlje
grboslovje navpična črta v grbu

figurativno beyond (ali outside) the pale izven mej (dovoljenega)
figurativno within the pale of v mejah (dovoljenega); v okrilju (npr. cerkve)
the English Pale nekoč angleško ozemlje okrog Calaisa
the (English; ali Irish) Pale področje v vzhodni Irski, nekoč pod angleško upravo

pant² [pænt]

1. neprehodni glagol
sopsti, sopihati, puhati (tudi figurativno , npr. vlak)
figurativno hrepeneti, koprneti (for, after po)

2. prehodni glagol
zadihano pripovedovati (out)

to pant for breath loviti sapo