Franja

Zadetki iskanja

  • man1 [mæn] samostalnik (množina men)
    mož, človek, človeštvo; sluga, vojak, mornar; figura (šah, dama)
    zgodovina vazal
    množina vojaki, mornarji, delavci, moštvo

    the rights of man človeške pravice
    man of God božji služabnik
    an Oxford man kdor je študiral v Oxfordu
    a man and a brother pravi tovariš
    man and wife mož in žena
    a man of few words redkobeseden človek
    man alive! človek božji!
    as one man kot en mož, enoglasno
    to be a man biti možat
    to be only half a man biti nemožat, biti samo pol moža
    to be one's own man biti svoj gospodar
    best man ženinova priča pri poroki
    man and boy od deških let dalje
    every man Jack vsak posameznik
    to feel like a new man počutiti se ko prerojen
    man Friday; ali man of all work faktotum, desna roka
    inner man duša, šaljivo želodec
    outer man telo
    I'm your man jaz sem pravi človek za to
    he's your man on bo pravi človek za to
    man of letters pisatelj
    to the last man do zadnjega moža
    (all) to a man vsi, do zadnjega moža, enoglasno
    a man of mark pomembna osebnost
    no man nihče
    a man of parts izredno zmožen človek
    to play the man izkazati se moža
    a man of straw lutka, človek zvenečega imena a brez denarja
    the man in (ali on) the street povprečen človek
    man about town lahkoživec, gizdalin
    a man of his word mož beseda
    the man of the world svetovljan
    old man botanika božje drevce, navtika, sleng kapitan
  • me [mi(:)] osebni zaimek
    mene, me, meni, mi

    ah me!, dear me! joj, jojmene!
    pogovorno it's me jaz sem
    pogovorno poor me jaz ubožec, -žica
    and me a widow ko sem vendar vdova
    arhaično & poetično I sat me down sedel sem
    not for the life of me pod nobenim pogojem
  • mine1 [máin] svojilni zaimek
    moj

    me and mine jaz in moji domači
    a friend of mine moj prijatelj
    this son of mine ta moj sin
  • neither2 [náiðə, ní:ðə] veznik
    niti; tudi ne

    he does not know, neither do I on ne ve in tudi jaz ne
  • number1 [nʌ́mbə] samostalnik
    število, številka; zvezek, številka (revije, časopisa)
    slovnica število (in the singular number)
    točka programa
    glasba, sleng popevka, ritem
    poetično, množina stihi
    sleng tip, patron

    figurativno back number pozabljen (zastarel) človek (stvar)
    science of numbers aritmetika
    number one ego, jaz; navtika prvi častnik
    golden number število, po katerem se izračuna datum Velike noči
    ekonomija to raise to the full number kompletirati, popolniti
    to appear in numbers izhajati v zvezkih
    issued in numbers izdano v nadaljevankah, izdano v zvezkih
    in round numbers okroglo
    in number številčno, po številu
    times without number neštetokrat
    numbers of times često; vedno znova
    without number neštevilno
    pogovorno to have (got) s.o.'s number koga dobro poznati, koga do dna spregledati
    to look after (ali take care of) number one misliti le na lastno korist
    to lose the number of one's mess umreti
    his number is (ali goes) up dnevi so mu šteti
    one of their number nekdo iz njihove sredine
    he is not of our number ne spada k nam
    he is my opposite number in London on ima v Londonu isti položaj kot jaz tukaj
  • one3 [wʌn] samostalnik
    poedinec, eden, ena

    one and all vsi skupaj in vsak zase
    the all and the one celotnost in edinost, vsi in vsak zase
    all in one skupaj, istočasno
    one by one posamič, drug za drugim
    never a one nihče
    one ... the other eden ... drugi
    you are a one! ti si res čudak!
    to be at one with s.o. strinjati se s kom
    I for one jaz na primer
    in the year one davno
    to come by ones and twos prihajati posamič in po dva
    to be one up on s.o. biti za malenkost pred kom
    number one kar je odlično, prvovrstno; ego, jaz, osebna korist
  • own1 [óun] pridevnik
    (samo za svojilnimi pridevniki ali svojilnim sklonom) lasten (with my own eyes s svojimi očmi)
    poseben, svojski (it has a value all its own ima čisto svojsko vrednost)
    (zlasti z vokativom) ljubljeni, najdražji (my own! moj najdražji!)
    (brez svojilnega pridevnika) pravi, resničen, v bližnjem sorodstvu (an own brother rodni brat)

    my own self jaz sam
    to be one's own man (ali master) biti sam svoj gospod, biti neodvisen
    of one's own svoj, lasten
    I have nothing of my own nimam ničesar svojega
    to come into one's own dobiti, kar ti pripada; uveljaviti se
    to hold one's own ne popustiti
    pogovorno on one's own svoboden, neodvisen; iz lastnega nagiba, sam od sebe, na svojo odgovornost
    pogovorno to be left on one's own biti prepuščen sam sebi
    of one's own accord (ali motion) iz lastnega nagiba, sam od sebe
    (my) own cousin (moj) pravi bratranec (sestrična)
  • present1 [préznt] pridevnik (presently prislov)
    prisoten, navzoč, pričujoč (tudi kemija)
    sedanji, tekoč (mesec)
    figurativno v mislih, pred očmi, živ (to)
    slovnica sedanji, v sedanjiku (present participle sedanji deležnik)
    arhaično pripravljen, pri roki

    present company prisotni
    present wit odrezavost
    the present writer jaz, pisec teh vrstic
    present to the mind živo v spominu
    to be present at biti navzoč, prisostvovati
    ekonomija present value sedanja vrednost
  • rather1 [rá:ðə] prislov
    prej, rajši, raje; precéj

    rather good precéj dober, kar dober
    rather good than bad prej dober kot slab
    rather a long way precéj dolga pot, precéj daleč
    rather before nekaj prej
    the rather that... toliko bolj (prej, rajši), ker...
    grey rather than white prej siv kot bel
    I rather think that... jaz bi prej (skoraj) mislil, da...
    I had rather that... jaz bi rajši...
    I had rather stay jaz bi rajši ostal
    he left rather than join me rajši je odpotoval, kot da bi se mi pridružil
    I would rather die than betray him jaz bi rajši umrl, kot ga izdal (se mu izneveril)
    he would rather have died than revealed it on bi bil rajši umrl, kot to razkril
    I would (had) much rather (not) go jaz bi precéj rajši (ne) šel
    thank you, I had rather not hvala, (rajši) ne
    his remark was rather foolish njegova opazka je bila precéj bedasta
    the play was rather a success (gledališka) igra je imela precejšen uspeh
  • remember [rimémbə] prehodni glagol
    spominjati (spomniti) se; zapomniti si, ne pozabiti, misliti na; na pamet znati ali vedeti; izročiti pozdrave, pozdraviti, priporočiti
    arhaično spomniti (of na)
    neprehodni glagol
    spomniti se

    remember to come! ne pozabi priti!
    remember what I tell you zapomni si, kaj ti rečem
    remember me kindly to your sister lepo pozdravite (svojo) sestro!
    I cannot remember the man you mean ne morem se spomniti, koga mislite
    he cannot remember names on si ne more zapomniti imen
    don't you remember me? se me ne spomnite?
    as far as I can remember kolikor se morem spomniti
    he wants (begs) to be remembered to you on želi, da vam izročim njegove pozdrave, on vas lepo pozdravlja
    if I remember right če se prav spominjam
    not that I remember ne da bi jaz vedel
    to remember oneself zavedeti se; popraviti se
  • remembrance [rimémbrəns] samostalnik
    spominjanje, pomnjenje, pámetenje, pametovanje; spomin (of na)
    spominek

    remembrances množina (naročeni) pozdravi
    in remembrance of v (za) spomin na
    within my remembrance kolikor (jaz) pomnim
    a monument in his remembrance spomenik njemu v spomin
    to call s.th. to s.o.'s remembrance spomniti koga na kaj
    to come to s.o.'s remembrance priti komu na misel
    it has escaped my remembrance to mi je ušlo iz spomina
    give my kind remembrances to all your family lepo mi pozdravite vso (svojo) družino!
    to have s.th. in remembrance imeti kaj v spominu
    to hold s.o. in fond remembrance imeti, obdržati koga v lepem spominu
    I put him in remembrance of spomnil sem ga na
  • represent [reprizént] prehodni glagol
    predstaviti, predstavljati, predočiti, prikazati, opisati, orisati, slikati, izraziti; utelesiti
    gledališče igrati, predvajati, izvesti, da(ja)ti, uprizoriti; simbolično predstavljati, pokazati, prikazati, simbolizirati; zastopati, predstavljati, reprezentirati; pomeniti; odgovarjati, ustrezati

    to represent to oneself predstavljati si
    to represent a firm zastopati firmo, biti zastopnik firme
    to be represented biti zastopan
    I am not what you represent me to be jaz nisem tak, kakršnega me predstavljate
    he is represented as being a liar prikazujejo ga kot lažnivca
    he represents his constituency on zastopa svoje volilno okrožje
  • responsibility [rispɔnsəbíliti] samostalnik
    odgovornost; obveznost; zanesljivost, zmožnost plačila; osaba ali stvar, za katero odgovarjamo

    on one's own responsibility na (svojo) lastno odgovornost
    to act (to do) on one's responsibility storiti (delati) na lastno odgovornost
    to accept (to take) the responsibility for s.th. sprejeti (prevzeti) odgovornost za kaj
    to be afraid of responsibility bati se odgovornosti
    I'll take the responsibility of this step jaz bom prevzel odgovornost za ta korak
  • room1 [rum, ru:m] samostalnik
    prostor, mesto; soba, sobana
    množina stanovanje, stanovanjski prostori; družba, stanovalci, ki so navzoči v sobi
    figurativno možnost, prilika, ugoden trenutek; povod, vzrok (for za)

    in one's room, in the room of namesto koga, v zameno za koga
    in my room namesto mene
    in your room da sem jaz na vašem mestu
    room and to spare prostora še preveč
    room for complaint povod za pritožbo
    bachelor's rooms garsonjera, samsko stanovanje
    bed-room spalnica
    combination room družabni prostor za učitelje (v Cambridgeu)
    dining-room obednica, jedilnica
    drawing-room salon
    junior common room družabni prostor za študente
    living-room dnevna soba
    school-room šolska soba, učilnica, razred
    senior common room družabni prostor za učitelje
    standing-room stojišče
    standing-room only! samo stojišča (so še na voljo!)
    state-room sprejemna dvorana
    there is room for improvement lahko bi bilo bolje, ni ravno najbolje
    there is no room to swing a cat figurativno ni niti toliko prostora, da bi se človek obrnil
    to be confined to one's room ne zapustiti svoje sobe (zaradi bolezni)
    to do a room pospraviti sobo
    we'd rather have his room than his company rajši bi videli, da on ne bi bil tu
    to make room for s.o. napraviti komu prostor, mesto
    he set the room in a roar vso sobo je spravil v smeh
    to take up too much room preveč prostora (za)vzeti
  • say2 [séi] samostalnik
    kar je rečeno; izrek, govor, beseda; mnenje, trditev; pravica ali prilika za govorjenje
    ameriško zadnja beseda, dokončna odločitev

    it is my say! sedaj govorim jaz!, pusti(te) me, da govorim!
    who has the say in this matter? kdo ima zadnjo besedo (kdo odloča) v tej zadevi?
    to have one's say (to, on) izraziti svoje mnenje (o)
    I will have my say povedal bom, kar moram povedati
    let him have his say naj pove, kaj misli o tem
    to say one's say povedati svoje (mnenje)
  • scratch2 [skrǽč] prehodni glagol
    (iz)grebsti, (iz)brskati; praskati; uprasniti (vžigalico); (na)strgati; s težavo spraviti skupaj (denar); (na)čečkati, (na)pisati
    šport zbrisati s seznama (konja)
    sleng izločiti iz boja, iz tekmovanja
    neprehodni glagol
    grebsti (o mački); s težavo spraviti skupaj
    šport preklicati prijavo za tekmovanje, odstopiti (od tekmovanja)

    to scratch s.o.'s back figurativno prilizovati se, dobrikati se komu
    scratch my back and I will yours figurativno naredi mi uslugo in jaz jo bom tebi, roka roko umiva
    to scratch s.o.'s face spraskati komu obraz
    the cat scratched my nose mačka me je oprasnila po nosu
    to scratch one's head (one's ears) (po)praskati se po glavi (za ušesom) (iz zadrege)
    scratch a Russian and you find a Tartar figurativno civilizacija spremeni samo zunanjost človeka
    to scratch the surface of s.th. figurativno šele začeti, biti šele na začetku, le površno obravnavati, ne iti v globino
    to scratch the wall with letters počečkati zid
  • second2 [sékənd]

    1. pridevnik
    drugi (po vrsti); sledeči; drugoten, drugorazreden, drugovrsten, slabši, podrejen, postranski; že rabljen; neizviren, posnet, imitiran; izveden, izpeljan

    at second hand iz druge roke, antikvarično; po slišanju, iz nezanesljivih virov
    every second day vsak drugi dan
    in the second place na drugem mestu, drugič
    upon second day vsak drugi dan
    in the second place na drugem mestu, drugič
    upon second thoughts po ponovnem premisleku
    a second time še enkrat, ponovno
    second to none za nikomer ne zaostajajoč, neprekosljiv, nedosegljiv, nedosežen
    the second (eliptično) drugi (dan) (v mesecu)
    second cabin kabina 2. razreda
    second Chamber Zgornji dom (parlamenta)
    second lieutenant podporočnik
    second mate navtika drugi častnik (na ladji)
    a second Napoleon figurativno drugi Napoleon
    second papers ameriško končna prošnja doseljencev za ameriško državljanstvo
    a second self drugi jaz
    second storey ameriško prvo nadstropje (v Angliji the first floor)
    second volin druga violina
    second wind sleng, figurativno vrnitev moči
    to be second to none za nikomer ne zaostajati
    to be in one's second childhood zopet se pootročiti (v starosti)
    to come off second best biti premagan, kratko potegniti
    to get one's second wind pogovorno priti zopet k sebi
    to have information at second hand imeti informacije iz druge (posredne) roke
    to play second fiddle figurativno biti v podrejenem položaju
    to take second place biti drugi, zavzeti drugo mesto

    2. prislov
    na drugem mestu

    to come second priti kot drugi skozi cilj, biti drugi
  • sentiment [séntimənt] samostalnik
    čustvo, čustvovanje; (pretirana) čustvenost, sentimentalnost
    množina mišljenje, nazor, maksima; (redko) jedrnat izrek

    sentiments toward(s) s.o. čustva do koga
    to express one's sentiments izraziti svoje mnenje (mišljenje)
    these are (šaljivo them's) my sentiments tako je moje mišljenje, tako jaz mislim
  • shirt1 [šə:t] samostalnik
    (moška) srajca; spodnja srajca; ženska bluza z ovratnikom in manšetami; moška nočna srajca

    shirt of mail železna srajca
    night shirt nočna srajca
    stripped to the shirt, in one's shirt v (sami) srajci; figurativno vsega oropan, brez vsega
    near is my shirt, but nearer is my skin figurativno najprej sem jaz, nato pa (šele) drugi; bog je najprej sebi brado ustvaril
    to get s.o.'s shirt out sleng, figurativno razjeziti koga
    to give s.o. a wet shirt sleng koga takó utruditi z delom, da se oznoji
    not to have a shirt to one's back biti zelo reven
    he has not a shirt to his name on je velik revež, nima ničesar
    to keep one's shirt on sleng ne se razburjati, obvladati se, brzdati se
    to lose one's shirt izgubiti svojo zadnjo srajco
    to put one's shirt on (upon) vse, tudi zadnji svoj dinar staviti (na konja itd.)
  • shot1 [šɔt]

    1. samostalnik
    strel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci
    šport met, udarec, strel
    šport krogla; strelec
    pogovorno fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj
    figurativno poskus; poteza v igri
    pogovorno ugibanje
    tehnično razstrelitev
    sleng vbrizg, injekcija, doza (mamila)
    pogovorno kozarček, požirek (of gin brinovca)

    at a shot s prvim strelom (udarcem), s prvim strelom
    a shot at the goal strel (met) na gól
    a shot in the locker še ena krogla za izstrelitev, figurativno, pogovorno denar v žepu, zadnja rezerva
    like a shot pogovorno kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takoj
    by a long shot sleng daleč; zelo
    not by a long shot še zdaleč ne, nikakor ne
    at the third shot pri tretjem poskusu
    out of shot zunaj streljaja ali dometa
    within shot v dometu
    within ear-shot dovolj blizu, da se more slišati; v slišaju
    a shot of cocaine vbrizg kokaina
    shot of distress alarmni strel v sili
    bow shot strel iz loka
    a crack shot, a dead shot mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreši
    flying shot strel na premičen cilj
    hail of shots toča strelov (krogel)
    random shot na slepo dan strel (; figurativno opazka); figurativno ugibanje
    he is an excellent shot on je odličen strelec
    he is no shot on ne zna streljati
    he is a poor shot at solving problems on slabo rešuje probleme
    he was (he went) off like a shot kot strela je šinil proč
    to be nearer the bull's eye at each shot figurativno pri(haja)ti vedno bliže svoji sreči
    I would do it like a shot jaz bi to storil brez pomišljanja
    he got several shot(s) in the leg dobil je več šiber v nogo
    they did not fire a single shot niti enega strela niso dali
    to have a shot at streljati na, figurativno poskusiti
    not to have a shot in the locker biti brez streliva, figurativno biti "suh", brez cvenka (denarja)
    you have made a bad shot zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste se
    to put the shot šport suniti kroglo

    2. prehodni glagol
    nabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijo