Franja

Zadetki iskanja

  • visiting [vízitiŋ]

    1. pridevnik
    obiskovalen; gostujoč, gostovalen; preiskovalen

    2. samostalnik
    obiskovanje, obiski; krajše bivanje (in Paris, at a hote v Parizu, v hotelu)

    visiting book beležnica (reda) obiskov, seznam obiskov
    visiting card vizitka, posetnica
    visiting day dan obiskov
    visiting list seznam oseb, ki jih je treba obiskati
    visiting nurse socialna delavka (sestra)
    visiting professor gostujoči profesor
    visiting teacher učitelj, ki poučuje bolne otroke doma
    to be on visiting terms with s.o., to have a visiting acquaintance with s.o. obiskovati se, biti v prijateljskem razmerju s kom
  • vista [vístə] samostalnik
    razgled, pogled, dogled
    figurativno perspektiva, možnost, upanje
    arhitektura dolg hodnik, koridor; vrsta (niz) (sob); vrsta, slika; spomin, pogled nazaj; aleja, drevored

    a vista of years vrsta let
    vista dome razgledna kupola (v ameriških železniških vozovih)
    dim vistas of his youth nejasni (megleni) spomini na njegovo mladost
    this discovery will open new vistas to odkritje bo odprlo nove perspektive (možnosti)
  • vista(e)d [vístəd] pridevnik

    a beautifully vista(e)d street ulica z lepim pregledom
  • vital [váitl]

    1. pridevnik (vitally prislov)
    življenjski, življenjsko važen, nujno potreben, vitalen
    poetično živ, ki živi; življenjsko nevaren, smrten, poguben, usodepoln
    figurativno biten, bitno važen, bistven, glaven, osnoven; odločilen; živahen, vitalen, poln poleta (elana)

    vital force, necessity življenjska moč, potreba (nuja)
    vital interests življenjsko važni interesi
    your help is vital to us vaša pomoč nam je neobhodno potrebna
    of vital importance življenske važnosti
    a vital mistake usodepolna napaka
    vital spirits življenjska energija
    vital statistics šaljivo obseg prsi, pasu in bokov pri ženski
    a vital wound smrtonosna rana

    2. samostalnik
    množina vitalni organi (neobhodno potrebni za življenje)
    figurativno bistvo; važni sestavni deli
  • vitiate [víšieit] prehodni glagol
    (moralno) (po)kvariti, spriditi; spodkopati (zdravje); okužiti, onesnažiti, onečistiti (zrak)
    pravno proglasiti za neveljavno, razveljaviti

    vitiateed air, blood pokvarjen zrak, kri
    that film vitiates public taste ta film kvari okus publike
    fraud vitiates a contract sleparija razveljavi pogodbo
  • vitriolic [vitriɔ́lik] pridevnik (-ally prislov)
    vitriolski; ki se tiče žveplene kisline
    figurativno ujedljiv, oster, jedek, zloben, sarkastičen (remark opazka)

    vitriolic acid kadeča se žveplena kislina
    a vitriolic attack on the President jedek, zelo žaljiv napad na predsednika
  • vivacious [vivéišəs, vaivéišəs] pridevnik (vivaciously prislov)
    živahen, živ; razigran
    botanika odporen, vzdržljiv, ki preživi zimo
    zastarelo žilav, dolgoživ, trajen

    a vivacious girl živahno dekle
  • viva voce [váivəvóusi]

    1. prislov
    ustno

    to examine viva voce ustno izpraš(ev)ati

    2. pridevnik
    usten

    a viva voce examination usten izpit

    3. samostalnik
    usten izpit; ustno poročilo (obvestilo)

    4. prehodni glagol
    ustno izpraše(v)ati
  • vivid [vívid] pridevnik (vividly prislov)
    živ, živahen; poln življenja; impulziven, intenziven (čustvo); energičen, odločen; dobro zadet (portret); jasen; pisan, živopisen

    a vivid description, imagination živ opis, živa domišljija
    a vivid green hat živo zelen klobuk
    to have a vivid recollection of živo se spominjati (česa)
  • vocabulary [vəkǽbjuləri]

    1. samostalnik
    seznam besed; slovar, besednjak, leksikon; bogastvo besed, besedišče, besedni zaklad, vokabular

    vocabulary book besednjak, slovarček (beležnica)

    2. pridevnik
    beseden

    vocabulary entry vpis v slovar; geslo, uvodnica
    a writer with a large vocabulary pisatelj z obsežnim besednim zakladom
  • vocal [vóukl]

    1. pridevnik (vocally prislov)
    izražen z glasom, glasoven; usten, govoren, ki se tiče (človeškega) glasu; pevski, vokalen; zvočen, doneč, zveneč, odmevajoč
    fonetika vokaličen
    poetično žuboreč; hrupen, glasen, slišen

    vocal cords glasilke
    vocal auscultation medicina osluškovanje govornih šumov
    a vocal communication ustno sporočilo
    the vocal organs govorni organi
    vocal music vokalna glasba
    to become vocal izraziti se z besedami

    2. samostalnik (redko)
    jezikoslovje samoglasnik, vokal
  • vocation [voukéišən] samostalnik
    poklic, profesija; zaposlitev; namestitev; stroka; nagnjenje, dar, talent, sposobnost; klic, poziv (for, to za)
    notranji nagon
    religija božji poziv

    mechanical vocations rokodelski poklici
    to choose a vocation izbrati poklic
    she has some vocation to music ima nekaj daru za glasbo
    he has littie or no vocation for teaching ima malo ali nobene sposobnosti (daru) za učitelja
    to mistake one's vocation zgrešiti svoj poklic
  • vociferous [vousífərəs] pridevnik (vociferously prislov)
    kričeč, kričav, zelo glasen; hrupen, razgrajaški

    vociferous talk vpitje
    a vociferous crowd hrupna, bučna množica
    to be vociferous glasno vpiti ali peti, dreti se
  • vogue [vóug] samostalnik
    (priljubljena) moda; navada; priljubljenost, popularnost, ugajanje; uspeh

    in vogue v modi, moderen; zdaj priljubljen
    the vogue vladajoča moda
    all the vogue zadnja moda, zadnji krik mode
    it is all the vogue to je zdaj moda
    to be in full vogue biti velika moda
    to acquire vogue naleteti na odziv
    to bring into vogue prinesti v modo
    to come into vogue priti v modo
    to go out of vogue iti (priti) iz mode
    his poems had a great vogue njegove pesmi so se zelo brale
    his novels had a great vogue 20 years ago njegovi romani so bili zelo priljubljeni pred 20 leti
    war novels had a short-lived vogue vojni romani so bili kratek čas v modi
    such shoes are the vogue takšni čevlji so zdaj v modi
  • voice1 [vɔ́is] samostalnik
    glas (politika & figurativno človeški)
    ton, zvok; izraz
    slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
    fonetika zven
    glasba petje (kot stroka)
    zastarelo govorica; sloves

    with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
    at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
    in a loud (low) voice glasno (tiho)
    active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
    the still (ali small) voice glas vesti
    the voice of God glas vesti, vest
    in a prophetic voice s preroškim glasom
    voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
    use of one's voice uporaba pravice glasovanja
    he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
    to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
    to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
    to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
    to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
    to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
    to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
    to love the sound of one's voice rad se poslušati
    to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
    to study voice študirati petje
  • void1 [vɔ́id] pridevnik (voidly prislov)
    prazen, izpraznjen; nezaseden, vakanten, prost (mesto, služba)
    poetično jalov, neuspešen, ničev, brezkoristen, neučinkovit; neveljaven

    a book void of interest nezanimiva knjiga
    a void space prazen prostor
    void of ki nima, (ki je) brez (česa)
    she is void of affectation ona ni afektirana, je naravna
    void of common sense brez zdrave pameti
    she was wholly void of fear prav nič se ni bala
    null and void pravno neveljaven, brez zakonske veljave; ničev
    to fall void izprazniti se
    the office has been void for a year službeno mesto je nezasedeno že eno leto
  • void2 [vɔ́id] samostalnik
    praznina, prazen prostor; vrzel
    figurativno občutek praznine, zapuščenosti

    to fill a void napolniti praznino
    his death has left a void njegova smrt je zapustila veliko praznino
    the bird vanished into the void ptič se je izgubil iz vida
  • volant [vóulənt] pridevnik
    zoologija ki more leteti
    grboslovje leteč, prikazan v (po)letu
    poetično okreten, hiter, brz, leteč, bežen

    a volant touch bežen dotik
  • volatile [vɔ́lətail, -til] pridevnik
    hitro hlapljiv, izparljiv; ki se hitro razprši; eteričen; volatilen; bežen, minljiv, začasen; prazen, ničev; živahen, vesel, razposajen; nestanoviten, vihrav, spremenljiv, površen, lahkomiseln; (redko) leteč

    volatile oil eterično olje
    volatile salt dišeča alkoholna raztopina amonijevega karbonata
    a volatile temper nestanoviten značaj
  • volcano množina volcanos, volcanoes [vɔlkéinou] samostalnik
    geologija vulkan, ognjenik
    figurativno sod smodnika

    active (dormant, extinct, submarine) volcano delujoč (speč, ugasel, podmorski) vulkan
    to sit on the top of a volcano figurativno sedeti na sodu smodnika