Franja

Zadetki iskanja

  • set*3 [set]

    1. prehodni glagol
    postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
    naščuvati (at s.o. proti komu)
    razpisati (nagrado) (on na)
    stisniti (zobe)
    gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
    sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

    2. neprehodni glagol
    zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
    ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
    gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
    lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

    to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
    to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
    to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
    to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
    to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
    to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
    to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
    this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
    to set bounds to s.th. omejiti kaj
    to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
    this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
    to set chairs for everybody namestiti stole za vse
    his character has set njegov značaj je dozorel
    to set the clock (the watch) naravnati uro
    to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
    to set at defiance izzvati, kljubovati
    to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
    to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
    to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
    to set an end to s.th. napraviti konec čemu
    to set an engine going spraviti stroj v pogon
    to set an example dati zgled
    to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
    to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
    how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
    to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
    to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
    to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
    to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
    to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
    to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
    to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
    to set foot on s.th. stopiti na kaj
    to set free (at liberty) izpustiti na prostost
    to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
    to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
    to set a hen posaditi kokoš na jajca
    to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
    to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
    to set one's hand to a task lotiti se naloge
    I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
    to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
    to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
    the jelly has (is) set želé se je strdil
    to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
    to set a company laughing spraviti družbo v smeh
    to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
    to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
    to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
    to set one's mind on obrniti svoje misli na
    to set to music uglasbiti
    my muscle sets mišica se mi napne
    to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
    to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
    public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
    to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
    to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
    to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
    to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
    to set the police after s.o. poslati policijo za kom
    to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
    to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
    to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
    to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
    to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
    to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
    to set s.o. right popraviti, korigirati koga
    to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
    to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
    to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
    to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
    to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
    to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
    to set seed posejati seme
    to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
    to set spies on s.o. vohuniti za kom
    to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
    to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
    his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
    to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
    to set the table pogrniti mizo
    to set a task dati, naložiti nalogo
    to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
    to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
    to set s.o. thinking dati komu misliti
    to set a trap nastaviti past (zanko)
    to set at variance spreti, razdvojiti
    to set veils razpeti jadra
    to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
    to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
    to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
    to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
    to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
    to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
    to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
    it sets him well dobro mu pristaja
    the weather has set fair vreme je postalo lepo
    to set s.o. to work spraviti koga k delu
    to set o.s. to work lotiti se dela
  • set off prehodni glagol
    poudariti; razločevati, okrasiti; privesti (pripraviti) do eksplozije; pripraviti do; kompenzirati (pomanjkljivost, izgubo); izravnati; oddeliti, ločiti od
    neprehodni glagol
    odpraviti se, kreniti, odhiteti
    figurativno začeti

    to be set off razločevati se med seboj; kontrastirati
    to set s.o. off laughing spraviti koga v smeh
    the assets set off the liabilities aktiva izravnavajo (kompenzirajo, krijejo) pasiva
    they set off in a fit of laughter prasnili so v smeh
  • seventy [sévənti]

    1. pridevnik
    sedemdeset

    2. samostalnik
    število (številka) 70

    the seventies množina leta med 69 in 80 življenja ali stoletja, sedemdeseta leta
    seventy-eight gramofonska plošča z 78 obrati v minuti
    he is nearly seventy skoraj 70 let je star
    my grandfather was born in the early seventies moj ded se je rodil v prvih letih po 1870
  • shadow1 [šǽdou] samostalnik
    senca (določene oblike)
    množina mrak, tema
    figurativno varstvo, zaščita
    figurativno imitacija, kopija, posnemanje
    figurativno prazen sijaj, odraz tuje slave; malenkost, trohica, sled; duh, fantom, prikazen; stalni spremljevalec, "senca"; zasledovalec, špijon, detektiv

    without a shadow of doubt brez najmanjšega dvoma
    shadow boxing šport boksanje z namišljenim nasprotnikom (za trening)
    shadow cabinet figurativno kabinet, vlada v senci
    the shadow of a shade lažni videz
    under the shadow of the throne pod zaščito prestola
    shadow factory lažna tovarna
    to be afraid of one's own shadow lastne sence se bati
    he is but a shadow of his former self on je le še senca tega, kar je prej bil
    to catch at shadows loviti fantome
    there never was a shadow between him and his friend nikoli ni bilo kake sence (nesporazuma) med njim in njegovim prijateljem
    coming events cast their shadows before prihodnji dogodki se dajo slutiti
    may your shadow never grow less figurativno vso srečo (veliko uspeha) ti želim!
    to pursue a shadow zasledovati senco
    to quarrel with one's own shadow figurativno biti zelo razdražljiv
    to be reduced to a shadow spremeniti se v kost in kožo, zelo shujšati, figurativno obstajati le po imenu
    to throw away the substance for the shadow izpustiti plen za njegovo senco
    to be worn to a shadow zelo shujšati, postati pravi okostnjak
  • shaft1 [ša:ft] samostalnik
    kopjišče, držaj kopja, držaj
    poetično puščica, strelica; žarek svetlobe; tul, cevka (peresa); ojnica; drog za zastavo
    tehnično valj, gred, os, vreteno; steber, stebrast spomenik, obelisk

    shaft horse med ojnicami vprežen konj
    shaft of love figurativno Amorjeva puščica
    shaft of sunlight žarki sonca
    shaft of lightning blisk(avica)
  • share3 [šɛ́ə] prehodni glagol
    deliti (with s.o. s kom)
    porazdeliti (among med)
    deliti (mišljenje); udeleževati se
    neprehodni glagol
    imeti delež, biti deležen, sodelovati, udeležiti se

    to share alike, to share and share alike imeti enake deleže, enako si razdeliti; sodelovati pri prispevkih in pri dobičku
    I have shared your dangers delil sem z vami nevarnosti
    to share the costs prispevati k stroškom
    they shared (in) our sorrow žalovali so skupaj z nami
    he would share his last crust figurativno on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha (bi dal svojo zadnjo srajco)
    to share an opinion deliti mnenje
    they ought to share with us in the expenses oni bi morali deliti z nami izdatke
  • share out prehodni glagol
    podeliti, razdeliti (to, among med)
  • shelf množina shelves [šelf, šelvz] samostalnik
    polica, deska (v omari), regal; podvodni ploščat, prodnat greben; vodoravna izbočina v skaloviti soteski

    on the shelf figurativno odložen, dan ad acta, odvržen med staro šaro; obsedela (o dekletu), brez službe (o nameščencu)
    book shelf polica (predal v omari) za knjige
    he is on the shelf figurativno odslužil je, odpuščen je kot nesposoben
    to be laid on the shelf biti odpuščen ali upokojen
    to put (to lay) on the shelf dati ad acta (ne rešiti prošnje, vloge itd.), vreči med staro šaro
  • shrift [šrift] samostalnik
    arhaično, cerkev spoved, zakrament pokore; odveza, naložitev pokore (po spovedi)

    short shrift kratki čas med obsodbo in izvršitvijo kazni
    to give short shrift hitro obsoditi in kaznovati
    he was given no shrift hitro so ga kaznovali
  • shut*2 [šʌt]

    1. prehodni glagol
    zapreti (knjigo, oči, nož itd.), zaklopiti; priščipniti (prst), stisniti (into med)
    blokirati (cesto itd.)

    2. neprehodni glagol
    zapirati se, zapreti se, zaklopiti se

    to shut the door in s.o.'s face komu pred nosom zapreti vrata
    to shut the door on (upon) s.o. zapreti vrata pred kom, ne hoteti govoriti z njim
    the door shut with a bang vrata so se zaloputnila
    the door shuts automatically vrata se avtomatično zapirajo
    the prisoner was shut into his cell jetnika so zaprli v (njegovo) celico
    he shut the dog's tail into the door priščipnil je psu rep med vrata
    to shut one's ears to the truth biti gluh za resnico, ne hoteti slišati resnice, zapirati si ušesa pred resnico
    the window shuts well okno se dobro zapira
    shut your mouth! molči! drži jezik (za zobmi)!
    shut your face vulgarno jezik za zobe!
    to shut o.s. away from (out of) society izključiti se iz družbe
  • shuttle [šʌtl]

    1. samostalnik
    čolniček v šivalnem stroju; suvalnica, tkalski čolniček
    tehnično prestavljiva vrata na zatvornici; vlak (avtobus, letalo itd.), ki vozi na stalni progi sem in tja
    ameriško shuttle train
    lokalni vlak

    shuttle bus avtobus, ki vozi na stalni progi sem in tja

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    (hitro) sem in tja (se) premikati; prečkati; voziti (se), potovati sem in tja
    figurativno omahovati, kolebati

    he shuttled the Atlantic many times mnogokrat je prečkal, prevozil Atlantik
    to shuttle between two professions omahovati med dvema poklicema
  • side1 [sáid]

    1. samostalnik
    stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
    figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
    šport moštvo
    sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

    side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
    by the side of vzdolž, ob
    off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
    on the side povrhu
    on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
    on father's side po očetovi strani
    on this side of the grave pred smrtjo
    back side zadnjica
    blind side slaba stran
    dark side senčna stran
    (šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
    God is on our side bog je z nami
    the east side of the city vzhodni del mesta
    north side severna stran
    the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
    sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
    on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
    on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
    the wrong side up narobe
    the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
    the road-side cestni rob (kraj)
    to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
    he is on our side on je na naši strani, z nami
    he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
    he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
    this is a side issue to je postransko vprašanje
    to change sides preiti na drugo stran
    people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
    to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
    to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
    to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
    to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
    to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
    he puts on too much side on preveč pozira
    to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
    to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
    to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
    to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
    to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

    2. pridevnik
    stranski; prihajajoč od strani

    side blow udarec od strani
    side door stranska vrata (vhod)
    side brake ročna zavora (avto)
  • sixty [síksti]

    1. pridevnik
    šestdeset
    pogovorno 60 let

    2. samostalnik
    šestdesetica, številka 60
    množina šestdeseta leta

    the sixties leta starosti med 59 in 70
    in the sixties of this century v 60-tih letih tega stoletja
    to be over sixty biti več kot 60 let star
    to run like sixty ameriško, pogovorno teči kot nor, zelo hitro
  • soft2 [sɔft]

    1. pridevnik
    mehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen (with z)
    miren (spanje)
    ekonomija nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen)
    sleng lahek; zaljubljen (on v)
    nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen
    fonetika zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)

    as soft as butter mehek kot maslo
    soft air mil, blag zrak
    soft climate mila klima
    soft corn vlažna odebelitev kože med nožnimi prsti
    soft currency nekonvertibilna valuta
    a soft day deževen dan
    a soft drink ameriško, sleng brezalkoholna pijača
    soft eyes mile oči
    soft goods tekstil(ije)
    a soft job lahka služba
    soft money ameriško papirnati denar, bankovci, menice
    soft muscles mlahave mišice
    soft nothings ljubavno gruljenje, sladke besede
    soft roe ribje mleko
    soft sawder laskanje, prilizovanje
    soft sex, softer sex ženski spol, ženske
    soft soap mehko kalijevo milo, figurativno; ameriško, sleng laskanje, dobrikanje
    soft solder pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturi
    soft tack sleng bel kruh, navtika mehek kruh (ne prepečenec), dobra hrana
    soft thing pogovorno lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnost
    soft weather odjuga
    soft winter mila zima
    soft wood mehak les
    he was rather soft in this affair ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari)

    2. prislov
    počasi, tiho

    to fall soft srečno pasti
    to lie soft ležati na mehkem

    3. samostalnik
    mehkoba, milina
    pogovorno slabič; bedak

    4. medmet
    arhaično počasi! polahko!
  • solid2 [sɔ́lid]

    1. pridevnik (solidly prislov)
    trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
    trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
    matematika tridimenzionalen, kubičen

    for a solid hour celo (polno, eno) uro
    solid arguments stvarni, tehtni argumenti
    solid capacity prostornina
    solid for sleng lojalen
    solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
    solid geometry stereometrija
    solid gold masivno zlato
    a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
    solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
    solid measure prostorninska mera
    solid number integralno število
    solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
    solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
    a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
    the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
    solid square vojska formacija enake dolžine in širine
    solid state trdno stanje
    a solid tyre polna pnevmatika, guma
    a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
    he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro

    2. prislov (solidly)
    enodušno, soglasno, odločno

    to go solid biti soglasno (against proti, for za)
    to vote solid enodušno glasovati (for za)
  • Spanish [spǽniš]

    1. pridevnik
    španski

    Spanish America španska (latinska) Amerika
    Spanish Armada zgodovina Velika Armada
    Spanish black špansko črnilo
    Spanish chalk krojaška kreda
    Spanish chestnut užitni kostanj
    Spanish fly zoologija španska muha
    Spanish fowl vrsta kokoši z bleščečim zelenkasto črnim perjem
    Spanish grass španska trava, esparto
    Spanish grippe, Spanish influenza španska gripa, influenca
    Spanish Main zgodovina severnovzhodna obala južne Amerike med Orinokom in Panamo
    Spanish onion botanika por, luk
    Spanish paprika (rdeča) paprika
    Spanish spoon tehnično vrtalo za luknje za telegrafske drogove
    Spanish peppers množina, botanika feferoni
    Spanish worm sleng, figurativno v kosu lesa skrit žebelj

    2. samostalnik
    španščina, španski jezik

    the Spanish Španci
  • spirit1 [spírit] samostalnik
    duh; duša; prikazen, duh, nadnaravno bitje, demon; genij, velik duh; smisel, duh (zakona)
    figurativno polet, elan, pogum, morala, ognjevitost, energija
    figurativno življenjska moč, volja
    figurativno gonilna moč, duša (podviga, podjetja)
    množina razpoloženje; veter, sapica

    in (the) spirit v duhu
    out of spirits potrt, deprimiran
    absent in body, but present in spirit telesno odsoten, duhovno pa prisoten
    animal spirit življenjska moč
    astral spirits duhovi, za katere verujejo, da žive med zvezdami
    familiar spirits duhovi, ki spremljajo čarovnice ali jim služijo
    great spirits véliki duhovi (razumniki, velikani duha)
    high spirits dobro, veselo razpoloženje, veselost
    the Holy Spirit cerkev sv. duh
    low spirits potrtost, deprimiranost
    a master-spirit človek izredne pameti, ki drugim vsiljuje svoje mnenje
    a mischievous spirit hudoben škrat
    a man of a domineering spirit mož zapovedovalnega značaja
    peace to his departed spirit mir njegovi duši
    the poor in spirit ubogi na duhu, ponižni
    poor spirits pobitost, potrtost
    public spirit smisel za javni blagor
    unbending spirit neupogljiv duh (značaj)
    the spirit of the law duh zakona
    to be in poor (low) spirits biti potrt (pobit, malodušen, deprimiran)
    he is the driving spirit of the undertaking on je duša podjetja
    to call up a spirit klicati duhá
    our spirits go up (rise) naša morala se dviga
    he has the spirit of a lion on ima levji pogum
    to keep up one's spirits ne izgubiti poguma
  • split*3 [split]

    1. prehodni glagol
    (raz)cepiti, razklati, odcepiti, razslojiti; razdeliti (among med, with s)
    figurativno razdvojiti, razcepiti; raztrgati (na kose)
    figurativno uničiti
    ameriško, pogovorno razredčiti (whisky itd.) z vodo

    2. neprehodni glagol
    (o ladji) raztreščiti se (ob skalah)
    figurativno doživeti brodolom, nasesti (on na)
    razklati se, razcepiti se, póčiti, razpočiti se; odcepiti se, odlomiti se; ločiti se, raziti se, ne se spraviti (pobotati) (on gledé, o)
    razdeliti se (into v, na)
    pogovorno drveti
    politika, pogovorno voliti različne kandidate
    sleng deliti si (on kaj)
    sleng izdati, ovaditi, denuncirati (upon, on koga)

    hair-splitting dlakocepstvo
    the audience split their sides (with laughing) poslušalci so pokali od smeha
    to split a bottle popiti skupaj steklenico
    to split the difference sporazumeti se za kompromis, za sredino med zahtevano in ponujeno ceno; vzeti sredino med dvema predlogoma, dvema količinama
    to split hairs dlakocepiti
    we split the money into equal shares denar smo si razdelili na enake deleže
    to split open razklati, razparati
    the party split on this point ta točka je bila vzrok razkola v stranki
    to split the profits razdeliti si med seboj dobiček
    the ship split on the rock ladja se je razbila ob skali
    to split straws figurativno dlako cepiti, (preveč) pedantski biti
    to split one's vote(s) (ticket) glasovati za kandidate različnih strank
  • split up prehodni glagol
    razdeliti (kaj) (among med)
    neprehodni glagol
    biti (s silo) razdeljen

    to split up the work razdeliti (si) delo
    the police split up the meeting policija je razgnala zborovanje
  • stair [stɛ́ə] samostalnik
    stopnica
    množina stopniščc
    figurativno stopničasta lestev
    množina pristajalna brv (mostič)

    above-stairs zgoraj
    below-stairs spodaj, v podpritličju, v suterenu; pri služinčadi
    back stair zadajšnje stopnišče; tajen, skriven dostop
    down stairs na spodnjem nadstronju
    up stairs na zgornjem nadstropju
    the top stair najvišja stopnica
    the top (the down) stair but one predzadnja zgornja (spodnja) stopnica
    a flight of stairs stopnice med dvema presledkoma
    up one pair of stairs v prvem nadstropju