Franja

willing [wíliŋ] pridevnik
voljan; prostovoljen, spontan; pripravljen (za)

are you willing to come? si pripravljen priti?
to show willing sleng dokazati, pokazati (svojo) dobro voljo
a willing gift (help) rade volje dano darilo (pomoč)
willingly prislov rad, z veseljem, drage volje, spontano

willow¹ [wílou]

1. samostalnik
botanika vrba; vrbovina; predmet iz vrbovine; vrbova vejica (simbol nesrečne ljubezni); (kriket) bat, tolkač

to wear the willow žalovati ob izgubi ljubljene ali odsotne osebe, nositi žalno obleko
willowed posajen z vrbami

2. pridevnik
vrbov, narejen iz vrbovine, iz vrbovih vej(ic)

win^*2 [win] prehodni glagol
dobiti (from od)
pridobiti, doseči; zaslužiti, dobiti pri kartanju, v igri
vojska osvojiti, priti (do cilja); pregovoriti, premamiti
neprehodni glagol
zmagati, biti zmagovalec, imeti uspeh, priti do cilja

to win one's blue dobiti pravico za nošenje modre oznake (Oxfordske ali Cambridgeske univerze) po nastopih na dirkah, tekmah
to win s.o. to consent pregovoriti koga k privolitvi
to win one's bread služiti si (svoj) kruh
to win fame (fortune, a victory) doseči slavo (bogastvo, zmago)
to win hands down z lahkoto (igraje) zmagati
to win home priti, dospeti domov
to win loose (ali free; ali clear) otresti se, osvoboditi se
to win a livelihood preživljati se
to win £ 3 off s.o. dobiti 3 funte od koga v igri
to win gold from ore pridobivati zlato iz rude
to win a prize dobiti nagrado
to win to the shore doseči obalo, priti do obale, brega
to win one's spurs figurativno postati vitez
to win the toss dobiti pri igri za denar, pri kartanju za denar
to win one's way priti do, doseči; napraviti svojo pot, prispeti; prodreti, uspeti
to win a victory (glory) zmagati (proslaviti se)
to win a wife dobiti si, najti ženo (za zakon)

wince¹ [wins]

1. samostalnik
trzaj; odskok (od strahu)

2. neprehodni glagol
trzniti, vztrepetati, treniti (od bolečine); prestrašiti (preplašiti) se

without wincing ne da bi trenil (z očesom)

wind¹ [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče

between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti

wind up

1. neprehodni glagol
zaključiti
pogovorno končati

he wound up by saying zaključil je (svoj govor) z besedami
he'll wind up in prison on bo končal v ječi; ekonomija napraviti bankrot, bankrotirati, likvidirati se
he wound up by shooting himself nazadnje se je ustrelil

2. prehodni glagol
spraviti v tek, pognati

to be wound up to fury razjeziti se; končati, zaključiti (govor); ekonomija opraviti (affairs posle, zadeve); likvidirati (a company družbo)

wire¹ [wáiə]

1. samostalnik
žica; brzojavna žica
pogovorno brzojavka; žična mreža, predmet iz žice; kabel; brzojavno omrežje
glasba struna
poetično godalo
množina žice pri lutkovnem gledališču
figurativno skrivne niti (zveze, vpliv)
sleng žepar, dolgoprstnež

by wire brzojavno, telegrafsko
barbed wire bodeča žica
gold wire zlata žica
live wire z električnim tokom nabita žica, figurativno močan značaj (duh)
to be a live wire figurativno biti zelo dinamičen
to get (to send) a wire dobiti (poslati) brzojavko
to pull the wires ravnati z lutkami na žici, figurativno imeti vse niti v svojih rokah, biti nevidni pobudnik
to pull (the) wires for office z zvezami si priskrbeti službo

2. pridevnik
žičen; narejen iz žice

wire potentiometer elektrika žični potenciometer
wire fence žična ograja
wire road žičnica

wireless¹ [wáiəlis]

1. pridevnik
brezžičen

wireless message radiotelegram
wireless operator aeronavtika, vojska radiotelegrafist
wireless receiver radijski sprejemni aparat
wireless set radijski aparat
wireless station radijska postaja
wireless transmitter radijski oddajnik
wireless-controlted radijsko vóden na daljavo

2. samostalnik
brezžična telegrafija, brezžični telegram; radiogram; radijski aparat

by wireless z brezžično telegrafijo, po radiotelegramu; po radiu, na radiu
to give a talk on the wireless govoriti po radiu

wise² [wáiz] pridevnik (wisely prislov)
pameten, moder, razumen, uvideven, izkušen; oprezen, preračunljiv, zvit; obveščen, seznanjen, poučen, vedoč
zastarelo učen
ameriško, sleng zavesten, vedoč, na tekočem

wise woman vedeževalka, vražarica
wise saying moder izrek
wiser after the event za eno izkušnjo bogatejši
the wise men of the East modrijani z Jutrovega
to be wise after the event biti naknadno (po dogodku) pameten
to be wise to biti si na jasnem o
a word to the wise is enough kdor ima kaj soli v glavi, že razume
to be (ali to get) wise spametovati se, zavedati se
to be none the wiser (for it) ne biti nič pametnejši kot prej
he came away from the lecture none the wiser odšel je od predavanja prav nič pametnejši (ne da bi bil kaj razumel)
without anyone being the wiser for it ne da bi kdo o tem kaj zvedel
to put s.o. wise to seznaniti koga z, opozoriti koga na, uvesti koga v

within² [wiðín] predlog
(krajevno) v, znotraj; znotraj meje, v obsegu, ne nad; v dosegu, ne predaleč, ne dljè od

within the Church v naročju Cerkve
within the house v hiši, doma
within the law ne nezakonito
he is within the reach on ni daleč, do njega je lahko priti
he is within call je v bližini (da ga lahko pokličemo)
within sight v vidu, viden
it is not within my power ni v moji moči
within my memory kolikor pomnim
within a bit, within a little skoraj
within an ace skoraj, malodane
to be within an ace of s.th. za las čemu uiti
within the walls med štirimi stenami
within doors doma
within my activities v okviru mojih dejavnosti
within the meaning of the Act znotraj zakona, po zakonu, predvideno po zakonu
to agree within 20 dinars sporazumeti se z razliko (razen za) 20 dinarjev
to live within one's income živeti ustrezno svojim dohodkom, ne iznad svojih sredstev
wheels within wheels komplicirana mašinerija
within a stone's throw za lučaj, nedaleč, blizu
he was within a hair's breadth of losing his life za las je manjkalo, da ni prišel ob življenje; (časovno) znotraj, v, v manj kot
he is within a month as old as I on ni več kot en mesec starejši ali mlajši kot jaz
within a week of his arrival teden pred ali po njegovem prihodu
you will have it within two months v roku dveh mescev boste to imeli (dobili)
within an hour v manj kot eni uri

word¹ [wə:d] samostalnik
beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
religija božja beseda, sveto pismo, biblija
zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
množina pričkanje, prerekanje

the words tekst, libreto
at a word na besedo, takoj
by word of mouth ustno
in so many words dobesedno, (na) kratko
word for word od besede do besede, dobesedno
beyond words neizrazljiv
on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
in a word z eno besedo, skratka
in other words z drugimi besedami
upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
a word or two beseda ali dve, nekaj besed
big words hvalisanje, širokoustenje
words and deeds besede in dejanja
burning words ognjevite, plamteče besede
fair, good words lepe, laskave besede
high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
wild and whirling words divje, nepremišljene besede
my word! prav zares! bogme!
a play upon words besedna igra
too beautiful for words neizrekljive lepote
too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
word came that... zvedelo se je, da...
to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
to have a word with imeti kratek razgovor z
to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
to have the last word imeti zadnjo besedo
he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
to leave word that... sporočiti, da...
to make no word about ne izgubljati besed o
to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
send me word! javi mi, sporoči mi!
to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
to waste words tratiti besede, zaman govoriti

work¹ [wə:k] samostalnik
(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja)
množina stavbna dela, stavbišče; javna dela
vojska utrdbe, utrdbena dela
(edninska konstrukcija) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna
tehnično mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos
množina, religija dobra dela

in work zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)
out of work brez dela, brezposeln, nezaposlen
a work of art umetniško delo, umetnina
a work of genius genialno delo
works of a clock mehanizem ure
the works of Bach Bachova dela
works of mercy dobrodelna dela
earth works arhitektura zemeljska dela
good works dobra dela
iron works talilnica železa, železarna
Minister of Works minister za javna dela
glass works steklarna
gas works plinarna
Public Works javna dela
out works arhitektura zunanja dela
stone works zidarska dela
upper works navtika nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubo
wood works lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmeti
shock-work udarniško delo
to be out of work biti brez dela, biti brezposeln
to be at work delati, delovati, funkcionirati
it's all in the day's work to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega dela
to cease (ali to stop) work nehati z delom
I did a good day's work veliko sem naredil danes
to give s.o. the works ameriško, pogovorno ozmerjati, premlatiti koga
to get (ali to set) to work lotiti se dela, začeti delati
to go (ali to set) about one's work lotiti se svojega dela
to have plenty of work to do imeti mnogo dela
I have my work cut out for me imam polne roke dela
to make sad work of it figurativno vse uničiti
to make short (ali quick) work of hitro opraviti z, hitro obvladati
that is your work to je tvoja naloga
to look for work iskati delo

work up prehodni glagol
postaviti (z delom)
figurativno vznemiriti, razburiti, naščuvati

to work up o.s. up razburiti se; porabiti, potrošiti (material), predelati, preštudirati, razširiti; kulinarika zmešati, premešati (jed); dvigniti (cene)
neprehodni glagol
figurativno počasi ali s težavo se podvizati (to do, k)

to work up a rebellion povzročiti (zanetiti) upor
to work up o.s. up to z delom se povzpeti do
the pupils work up several subjects učenci obdelujejo (se uče) več predmetov
wrought-up nerves razdraženi živci

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

worse¹ [wə:s]

1. samostalnik
slabši, hujši; bolj bolan, slabšega zdravja
trgovina slabši, nižji

worse and worse vedno slabši (hujši)
the worse tem stabši
so much the worse toliko slabši
he went worse every day vsak dan je bilo slabše z njim
that only made matters worse to je stvari le poslabšalo
(not) to be the worse for (ne) biti na slabšem (na škodi, trpeti) zaradi
you would be none the worse for a walk sprehod ti ne bi škodil
to be (none) the worse for drink (ne) biti pijan
I like him none the worse for his gruffness zaradi njegove grobosti ga nimam nič manj rad
the worse for wear obrabljen, ponošen

2. prislov
slabše, hujše

he has lost his job and is worse off than ever izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej
they do it worse than before hujše (slabše) počenjajo kot prej
none the worse nič slabše (hujše), nič manj
to grow worse and worse vse bolj se slabšati

worse² [wə:s] samostalnik
slabše stanje, nekaj slabšega, nekaj hujšega

I have been through worse še hujše stvari sem doživel
to change for the worse spremeniti (obrniti) se na slabše
there was worse to come hujše je še moralo priti
I got (ali had) the worse slabo sem se odrezal
to put to worse potolči, premagati
worse followed hujše je sledilo
if worse comes to worse v najslabšem primeru
he has taken a turn for the worse stanje se mu je poslabšalo
a change for the worse sprememba na slabše
from bad to worse z dežja pod kap
for better, for worse, for better or (for) worse v škodo ali korist, dobro ali slabo; kakor se (pač) vzame

worst² [wə:st] samostalnik
najslabša, najhujša stvar; kar je najslabše ali najhujše

at (ali the) worst v najslabšem primeru
at the (ali their) worst v najslabšem stanju. v posebno neugodnih okoliščinah
the illness is at its worst bolezen je dosegla višek
the worst is soon over najhujše, najhujši trenutek hitro mine
to be prepared for the worst biti pripravljen na najhujše
if the worst comes to the worst ako se zgodi najhujše, v najhujšem primeru
to do one's worst napraviti kar najslabše možno
do your worst! kar napravi to (najslabše, kar moreš)!, napravi, kar hočeš!
to get the worst of it najslabše se odrezati, biti poražen
to see s.o. (s.th.) at his (its) worst videti koga (kaj) z najslabše strani

worth¹ [wə:ɵ] pridevnik
vreden; veljaven

for all one is worth pogovorno kolikor kdo (z)more, po najboljših močeh
worth doing vreden, da se naredi
not worth reading nevreden branja
what is he worth? kolikšno premoženje ima?
he is worth a million on je milijonar
he is worth £ 1000 a year on ima 1000 funtov dohodkov na leto
worth the money (price) vreden denarja (cene), ne predrag
not worth a curse (ali a damn; ali a penny) piškavega groša (prebite pare) ne vreden
worth the trouble vreden truda
worth mentioning omembe vreden
to be worth it; pogovorno, to be worth while biti vreden truda, izplačati se
the game is not worth the candle ta stvar se ne izplača
it is not worth much to ni drago
to be not worth one's salt nič ne biti vreden, biti popolnoma brez vrednosti
take it for what it is worth vzemi to táko, kot je
I tell you the news for what it is worth povem vam novico brez vsakega jamstva (kot sem jo pač slišal)
he pulled for all he was worth vlekel je, kar je le mogel (na vso moč)
we worked hard but it was worth it trdo smo delali, a se je izplačalo

wound¹ [wun:d] samostalnik
rana; poškodba, usek, vrez, zareza
figurativno žalitev, ljubezenska muka

festering wound rana, ki se gnoji
lacerated wound raztrganina, raztrgana rana
open wound odprta rana
to bleed from the wound krvaveti iz rane
to dress a wound obvezati rano
to inflict (ali to make) a wound zadati, povzročiti rano
to receive a wound biti ranjen
wound chevron ameriško, vojska znak ranjencev
a knife wound rana z nožem

wrap¹ [ræp] samostalnik
ovratna ruta, šal; odeja; ogrinjalo, plašč
množina cenzura, prikrivanje

evening wrap večerni plašč (ogrinjalo)
quilted wrap z vato podložen plašček (of a child otroški)
the plan was kept under wraps načrt so držali v tajnosti