Franja

Zadetki iskanja

  • smoke1 [smóuk] samostalnik
    dim, oblak dima; sopara
    figurativno megla, koprena
    domačno cigareta, cigara

    a column of smoke steber dima
    like smoke sleng kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladko
    from smoke into smother iz slabega v slabše, z dežja pod kap
    the big smoke (vzdevek za) London
    there is no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj
    that's all smoke sleng vse to so same prazne besede
    to end (to go up) in smoke figurativno razbliniti se, razpršiti se v dim, v nič
    it will all end in a smoke vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo nič
    we're getting on like smoke sleng to gre kot namazano
    to go from smoke into smother priti z dežja pod kap
    I haven't had a smoke all the morning ves dopoldan nisem nobene (cigarete) pokadil
    let's have a smoke prižgimo si eno (cigareto)!
    to see things through the smoke of hate videti stvari skozi tančico sovraštva
  • smoky [smóuki] pridevnik (smokily prislov)
    ki se dimi, zadimljen; sive dimnaste barve
    figurativno nejasen

    a smoky city zadimljeno mesto
    a smoky fire ogenj z dimom
    smoky quartz mineralogija čadavec
  • smother [smʌ́ðə]

    1. samostalnik
    gost dim, oblak dima; zadušljiv dim, gosta para, megla, dušeče ozračje; tlenje, kadeč se pepel; snežni oblak
    figurativno zmeda, zmešnjava

    from the smoke into the smother iz hudega v hujše, z dežja pod kap

    2. prehodni glagol
    (za)dušiti, potlačiti; obsuti (with z)
    pokriti s pepelom (žerjavico); prekriti, utajiti, pridušiti (često up)
    pražiti, dušiti
    šport čvrsto objeti (nasprotnika)

    smothered chicken dušèn piščanec
    with smothered curses s pridušenimi kletvicami
    to be smothered with work dušiti se v delu
    to smother s.o. with kisses zadušiti, obsuti koga s poljubi
    to smother a rebellion zadušiti upor
  • snaky [snéiki] pridevnik (snakily prislov)
    kačji, kot kača, podoben kači; vijugast
    figurativno potuhnjen, zahrbten, hinavski, strupen
    ameriško poln kač

    snaky rod Eskulapova palica (z ovijajočo se kačo)
  • snap1 [snæp]

    1. samostalnik
    hlastaj (at po)
    ugriz; tlesk s prsti, krcljaj, krc; tlesk, pok, zlom
    figurativno zamah, polet, elan, živahnost
    fotografija trenutni posnetek, momentka
    gledališče kratek igralski angažma; rezka, odrezava, osorna izjava; kratka doba, perioda; zaskočna ključavnica; grižljaj, zalogaj, košček
    ameriško, sleng dobra služba, lahka naloga, malenkost; vrsta drobljivega kolača

    in a snap v hipu
    a snap of the whip tlesk ali pok z bičem
    a snap of cold, cold snap nenaden val mraza
    to bite off at a single snap odgrizniti z enim samim hlastajem (ugrizom)
    not to care a snap for figurativno požvižgati se na
    the dog made a snap at me pes je hlastnil po meni
    I heard the snap of the bone slišal sem pok (zlom) kosti

    2. pridevnik
    nagel, nenaden, bliskovit

    snap judg(e)ment nagla (prenagljena) sodba
    a snap vote nepričakovano in hitro glasovanje
    snap shot strel brez ciljanja

    3. prislov
    s pokom (treskom)

    to go snap počiti, zlomiti se s pokom
    snap went the mast s treskom (tresk!) se je zlomil jambor
  • snap to prehodni glagol
    zapreti s treskom

    to snap to a door treskniti z vrati
  • snatch2 [snæč] prehodni glagol & neprehodni glagol
    pograbiti, zgrabiti, (hlastno, željno, naglo) seči po, iztrgati, polastiti se; skušati zgrabiti ali iztrgati

    to snatch at an offer z obema rokama pograbiti (hitro sprejeti) ponudbo
    to snatch a half hour's rest privoščiti si pol ure počitka
    to snatch at a rope zgrabiti za vrv
    to snatch s.o. from the jaws of death iztrgati (rešiti) koga iz krempljev smrti
    to snatch victory from defeat poraz spremeniti v zmago
    the bag was snatched from his hands iztrgali so mu torbo iz rok
    the dog snatches the bone pes pograbi kost
    he tried to snatch a kiss from her skušal ji je ukrasti poljub
  • sneeze [sni:z]

    1. samostalnik
    kihanje

    sneeze gas kihalni plin, kihavec

    2. neprehodni glagol
    kihati
    pogovorno požvižgati se na, pokašljati se na

    this is not to be sneezed at ni, da bi se namrdnil ob tem; to niso mačkine solze; to ni za odmet; to ni nekaj, kar bi odklonili
    to sneeze into a basket kihniti v košaro, figurativno biti obglavljen (z giljotino)
  • snick [snik]

    1. samostalnik
    drobna zareza, urez; (cricket) lahen udarec

    2. prehodni glagol
    (z nožem ali s škarjami) napraviti zarezo, rahlo (kaj) zarezati
    sleng (u)krasti, zmakniti; (cricket) lahno udariti (žogo)

    snick and snee suniti, urezati (z nožem)
    to snick off odrezati
    to snick out izrezati
  • snow2 [snóu] neprehodni glagol
    snežiti
    figurativno padati kot sneg; pri(haja)ti v veliki množini
    prehodni glagol
    zasnežiti, pokriti s snegom (večinoma under)

    it snows sneži
    it snowed invitations deževalo je povabil
    he tells me it snows figurativno pripoveduje mi nekaj čisto novega (ironično)
    to be snowed in biti zasnežen, zasut s snegom
    to be snowed under biti zasut s snegom; figurativno biti zasut (s čim) do glave; (o kandidatu na volitvah) biti premagan z veliko večino
    the train was snowed under vlak je obtičal v snegu
    to snow up prehodni glagol zasnežiti, zamesti, zasuti s snegom
    the road is snowed up cesta je zasnežena, zametana s snegom
  • so [sóu]

    I. prislov
    tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

    1.

    so so tako tako, ne dobro ne slabo
    so and so tako ali tako
    so as na isti način kot; tako da (posledica)
    so ... as toliko ... kolikor
    never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
    so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
    so far doslej
    so far so good doslej (vse) dobro
    so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
    so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
    so far as I know kolikor (jaz) vem
    so far forth do te stopnje, arhaično doslej
    so far from nasprotno od, namesto da
    so fashion ameriško na ta način, tako
    so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
    so long! pogovorno na svidenje!
    so many tako mnogi, toliki
    so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
    so much toliko, v tolikšni meri
    so much bread toliko kruha
    so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
    so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
    so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
    so then torej tako je to; zaradi tega
    so to speak tako rekoč

    2.

    and so on, and so forth in tako dalje
    even so celó tako, celó v tem primeru
    ever so neskončno
    he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
    it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
    every so often tu pa tam
    if so če je (to) tako, v takem primeru
    in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
    in so many words dobesedno, prav s temi besedami
    Mr. So-and-so g. X.Y.
    not so very bad ne ravno slabo
    or so približno (toliko)
    10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
    quite so takó je, popolnoma točno
    why so? zakaj tako? zakaj to?

    3.

    I hope so upam, da
    I told so rekel sem tako (to)
    Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
    I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
    Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

    4.

    I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
    he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
    I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
    it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
    they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
    it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
    is that so? je to tako? je res? tako? res?
    you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
    he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
    I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
    that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
    he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
    as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
    and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
    you don't say so! (saj to) ni mogoče!
    all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
    I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
    I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

    II. veznik
    pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

    so, that's what it is! takó je torej to!
    so that tako da
    he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

    III. medmet
    tako! narejeno! opravljeno!
  • social1 [sóušəl] pridevnik (socially prislov)
    družben, socialen; družaben

    social benefits ugodnosti (koristi) socialnega zavarovanja
    social climber oseba z družbenimi ambicijami
    social contract družbeni dogovor
    social dancing družabni ples
    social democrat politika socialni demokrat
    social diseases spolne bolezni (evfemizem)
    social environment socialno okolje, miljé
    social evening družabni večer
    the social evil (evfemizem) prostitucija
    a social function družbena funkcija
    a social gathering družabna prireditev
    social hygiene družbena kontrola spolnih bolezni (evfemizem)
    social insurance socialno zavarovanje
    social obligations družbene obveznosti
    social questions družbena vprašanja (problemi)
    his social rank njegov položaj v družbi
    social register popis znamenitih oseb, "kdo je kdo"
    social science sociologija, družboslovje
    social security socialna varnost, zavarovanje
    to have social tastes rad imeti družbo
    social student oseba, ki proučuje socialna vprašanja
    social worker socialni delavec, -vka
    social service socialno skrbstvo
  • soft2 [sɔft]

    1. pridevnik
    mehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen (with z)
    miren (spanje)
    ekonomija nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen)
    sleng lahek; zaljubljen (on v)
    nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen
    fonetika zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)

    as soft as butter mehek kot maslo
    soft air mil, blag zrak
    soft climate mila klima
    soft corn vlažna odebelitev kože med nožnimi prsti
    soft currency nekonvertibilna valuta
    a soft day deževen dan
    a soft drink ameriško, sleng brezalkoholna pijača
    soft eyes mile oči
    soft goods tekstil(ije)
    a soft job lahka služba
    soft money ameriško papirnati denar, bankovci, menice
    soft muscles mlahave mišice
    soft nothings ljubavno gruljenje, sladke besede
    soft roe ribje mleko
    soft sawder laskanje, prilizovanje
    soft sex, softer sex ženski spol, ženske
    soft soap mehko kalijevo milo, figurativno; ameriško, sleng laskanje, dobrikanje
    soft solder pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturi
    soft tack sleng bel kruh, navtika mehek kruh (ne prepečenec), dobra hrana
    soft thing pogovorno lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnost
    soft weather odjuga
    soft winter mila zima
    soft wood mehak les
    he was rather soft in this affair ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari)

    2. prislov
    počasi, tiho

    to fall soft srečno pasti
    to lie soft ležati na mehkem

    3. samostalnik
    mehkoba, milina
    pogovorno slabič; bedak

    4. medmet
    arhaično počasi! polahko!
  • softening [sɔ́fniŋ] samostalnik
    (o)mehčanje

    softening of the brain medicina (z)mehčanje možganov
  • solid2 [sɔ́lid]

    1. pridevnik (solidly prislov)
    trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
    trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
    matematika tridimenzionalen, kubičen

    for a solid hour celo (polno, eno) uro
    solid arguments stvarni, tehtni argumenti
    solid capacity prostornina
    solid for sleng lojalen
    solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
    solid geometry stereometrija
    solid gold masivno zlato
    a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
    solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
    solid measure prostorninska mera
    solid number integralno število
    solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
    solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
    a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
    the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
    solid square vojska formacija enake dolžine in širine
    solid state trdno stanje
    a solid tyre polna pnevmatika, guma
    a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
    he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro

    2. prislov (solidly)
    enodušno, soglasno, odločno

    to go solid biti soglasno (against proti, for za)
    to vote solid enodušno glasovati (for za)
  • soul [sóul] samostalnik
    duša; psiha; duševnost; duh
    figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
    energija, moč

    by my soul pri moji duši! pri moji veri!
    in my soul of souls v globini moje duše
    upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
    All Souls' Day cerkev vernih duš dan
    cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
    my good soul moj dragi
    the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
    immortality of soul neumrljivost duše
    the life and soul of duša (in srcé) (česa)
    the poor little soul revček
    a simple soul preprost, skromen človek
    he is a good old soul on je dobra duša
    he is the soul of honour on je poosebljena čast
    to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
    do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
    to keep body and soul together ostati pri življenju
    he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
    he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
    I do not see a single soul žive duše ne vidim
  • sounding2 [sáundiŋ] samostalnik
    sondiranje; merjenje globine s svinčnico
    (često množina), navtika mesto dovolj blizu obale za izmerjenje globine; sidrišče

    out of soundings, off soundings na neizmerljivi vodni globini, figurativno brez trdnih tal pod nogami
    to be in sounding biti blizu obale
    to come into soundings, to strike soundings priti do dna
    to get on soundings figurativno priti na znano področje (v pogovoru)
    to take a sounding (z)meriti globino, figurativno raziskovati
  • sow*2 [sóu] neprehodni glagol & prehodni glagol
    sejati, opraviti setev; posejati (seme), zasejati
    figurativno raztresti, razširiti; gosto (kaj) posuti (with z)

    as you sow so you shall reap kakor si sejal, tako boš žel
    you must reap what you have sown kot si si postlal, tako boš spal; kar si skuhal, moraš tudi pojesti
    to sow the seeds of hatred (revolt) figurativno (za)sejati seme sovraštva (upora)
    to sow one's wild oats izdivjati se (v mladosti)
    to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
  • sown [sóun]

    1. pretekli deležnik od to sow

    2. pridevnik
    posejan (with z)
  • spacing [spéisiŋ] samostalnik
    razmik; interval

    single spacing tipkanje (tiskanje) brez razmika
    double spacing tipkanje (tiskanje) z razmikom